Maj je mesec ljubezni, pravijo. Najbr\u017e ne zato, ker se v tem \u010dasu obi\u010dajno tla dovolj segrejejo, da lahko sedimo ali le\u017eimo na njih brez huj\u0161ih posledic (razen \u010de nas preganja kmet, ker smo mu potla\u010dili travo). Zakaj torej ravno maj? Ali na primer junij ne bi mogel biti mesec ljubezni? Junij je \u0161e toplej\u0161i, tedaj cveti \u0161e ve\u010d ro\u017e (od tod slovensko ime zanj – ro\u017enik), rastje je \u0161e sve\u017ee zeleno, ne pa zrelo, poletno. Najbr\u017e je ta ob\u010dutek stvar na\u0161e psihe. Dokler imamo pred sabo vzpon, rast, perspektivo, prihodnost, je ob\u010dutek optimisti\u010den. Ko pa dose\u017eemo vrh, je pred nami samo \u0161e pot navzdol. \u010ceprav je pot navzdol v\u010dasih nagrada, vir u\u017eitka, olaj\u0161anje po napornem vzponu (tako do\u017eivljam svoje kolesarske ture, pa tudi za vse, ki hodite v gore, je najbr\u017e vrh lep\u0161i del vzpona). No, v naravi in pri rasti pri “vzponu” nisem opazil posebnega napora. Za na\u0161e o\u010di se vse dogaja kar samo od sebe. Rastline se najbr\u017e posebno ne trudijo, da bi rastle, edino pti\u010di imajo morda naporno obdobje, ko letajo po hrano, da nakrmijo svoje mladi\u010de. Ampak kaj bi po\u010deli, \u010de ne bi letali, najbr\u017e ne bi sedeli in gledali tjavendan. Sicer pa za\u010dne \u017eivljenje vrveti \u017ee prej. Kdaj pa se pti\u010dki \u017eenijo? Na gregorjevo, ko je majska toplota \u0161e presneto dale\u010d. Zato bi lahko rekli – tudi maj je mesec, ki je poln energije, gibanja, rasti in ustvarjanja. Najbr\u017e ljudje nismo \u010disto imuni za to, saj smo (\u0161e vsaj malo) del naravnega toka. \u010ce se za\u010dnejo po drevesih na pomlad pretakati sokovi, se verjetno nekaj dogaja tudi v nas. Vsako leto znova me o\u010darajo spremembe, ki nam jih prina\u0161ajo letni \u010dasi. Ne samo pomladno prebujanje po dolgi zimi, tudi poletna vro\u010dina in brezskrbne, tople poletne no\u010di, ko je narava kakor paradi\u017e – skoraj nam ni treba skrbeti, kaj bomo oblekli, saj zadostujejo \u017ee krpice. Pa jesensko minevanje in uvod v zimsko spanje. Nekateri se morda res ne naveli\u010date poletja, drugi bi si podalj\u0161ali pomlad in tretji zimo. Za vse ni re\u0161itve, \u017eivimo pa\u010d v krajih s \u0161tirimi letnimi \u010dasi. A lahko se preselit<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Maj je mesec ljubezni, pravijo. Najbr\u017e ne zato, ker se v tem \u010dasu obi\u010dajno tla dovolj segrejejo, da lahko sedimo ali le\u017eimo na njih brez huj\u0161ih posledic (razen \u010de nas preganja kmet, ker smo mu potla\u010dili travo). Zakaj torej ravno maj? Ali na primer junij ne bi mogel biti mesec ljubezni? Junij je \u0161e toplej\u0161i, tedaj cveti \u0161e ve\u010d ro\u017e (od tod slovensko ime zanj – ro\u017enik), rastje je \u0161e sve\u017ee zeleno, ne pa zrelo, poletno. Najbr\u017e je ta ob\u010dutek stvar na\u0161e psihe. Dokler imamo pred sabo vzpon, rast, perspektivo, prihodnost, je ob\u010dutek optimisti\u010den. Ko pa dose\u017eemo vrh, je pred nami samo \u0161e pot navzdol. \u010ceprav je pot navzdol v\u010dasih nagrada, vir u\u017eitka, olaj\u0161anje po napornem vzponu (tako do\u017eivljam svoje kolesarske ture, pa tudi za vse, ki hodite v gore, je najbr\u017e vrh lep\u0161i del vzpona). No, v naravi in pri rasti pri “vzponu” nisem opazil posebnega napora. Za na\u0161e o\u010di se vse dogaja kar samo od sebe. Rastline se najbr\u017e posebno ne trudijo, da bi rastle, edino pti\u010di imajo morda naporno obdobje, ko letajo po hrano, da nakrmijo svoje mladi\u010de. Ampak kaj bi po\u010deli, \u010de ne bi letali, najbr\u017e ne bi sedeli in gledali tjavendan. Sicer pa za\u010dne \u017eivljenje vrveti \u017ee prej. Kdaj pa se pti\u010dki \u017eenijo? Na gregorjevo, ko je majska toplota \u0161e presneto dale\u010d. Zato bi lahko rekli – tudi maj je mesec, ki je poln energije, gibanja, rasti in ustvarjanja. Najbr\u017e ljudje nismo \u010disto imuni za to, saj smo (\u0161e vsaj malo) del naravnega toka. \u010ce se za\u010dnejo po drevesih na pomlad pretakati sokovi, se verjetno nekaj dogaja tudi v nas. Vsako leto znova me o\u010darajo spremembe, ki nam jih prina\u0161ajo letni \u010dasi. Ne samo pomladno prebujanje po dolgi zimi, tudi poletna vro\u010dina in brezskrbne, tople poletne no\u010di, ko je narava kakor paradi\u017e – skoraj nam ni treba skrbeti, kaj bomo oblekli, saj zadostujejo \u017ee krpice. Pa jesensko minevanje in uvod v zimsko spanje. Nekateri se morda res ne naveli\u010date poletja, drugi bi si podalj\u0161ali pomlad in tretji zimo. Za vse ni re\u0161itve, \u017eivimo pa\u010d v krajih s \u0161tirimi letnimi \u010dasi. A lahko se preselit<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n