Termin pametne vasi, s katerim je v\u010deraj v \u0161ale\u0161ko lokalno skupnost stopil evropski poslanec Franc Bogovi\u010d, na prvi pogled ni veliko obetal. Pamet je namre\u010d nekaj, \u010desar so na pode\u017eelju \u017ee pred stoletji imeli v izobilju, saj so znali prisluhniti naravi in navodilom prednikov. Po drugi strani pa je \u017ee \u010das industrializacije pokazal, da tisti, ki ni v koraku z najnovej\u0161imi odkritji, dela ve\u010d za manj. “Trenutno je kmet odvisen od nafte. Kaj pa, \u010de ne bi bil ve\u010d odvisen od nje? Kaj, \u010de bi vsak doma proizvajal elektriko na sonce, veter, vodo? Kaj, \u010de bi imel doma avtonomni traktor, ki bi torej samostojno lahko delal 24 ur na dan? Zemljo bi lahko obdelal petim kmetom skupaj,” je prakti\u010dni pomen pametnih vasi opisal Matej \u010cer, ustanovitelj podjetja Avant car in idejni vodja projekta souporabe elektri\u010dnih vozil Avant2Go. “Ka,j \u010de bi senzorji v zemlji bili povezani z vremenskimi podatki? Mre\u017ea proti to\u010di, denimo, bi se sama razvila \u0161e pred to\u010do. Vse to so pametne re\u0161itve. In tisti, ki se bo vanje prvi preoblekel, bo imel mo\u010d. Mala Slovenija se lahko hitro preoble\u010de. Najve\u010dji sovra\u017enik tukaj je lahko le neznanje.” Z droni za ve\u010d pridelka Prakti\u010dno mo\u010d novega znanja je \u0161e druga\u010de opisal izvr\u0161ni direktor “\u017eivilskega laboratorija” Datalab Argo Andrej Mertelj. “Kmetijstvo je zadnja panoga, kjer se digitalizacija \u0161e ni zgodila. \u017de dvanajst let poznamo samovoze\u010de traktorje, variabilno \u017eetev. To na primer s pridom uporabljajo vinogradniki v \u0160paniji. Dron posname vegetacijski indeks, na podlagi teh podatkov pa splanirajo traktor, da potrga le grozdje podobne kvalitete.” \u0160e podrobneje je primer pameti na pode\u017eelju posku\u0161al predstaviti s \u010debelami. V pametni vasi namre\u010d nih\u010de ne bo \u0161kropil s pesticidi tam in v \u010dasu, ko se v bli\u017eini pasejo \u010debele. “Koristi imata obe strani. Znano je, da \u010debele bistveno zvi\u0161ajo pridelek; pri malinah celo do 81 odstotkov. V Ameriki nekateri pridelovalci \u010debelarjem celo pla\u010dajo po 400 dolarjev, da v njihovi bli\u017eini postavijo panj. Tudi za potro\u0161nike je dobro<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Termin pametne vasi, s katerim je v\u010deraj v \u0161ale\u0161ko lokalno skupnost stopil evropski poslanec Franc Bogovi\u010d, na prvi pogled ni veliko obetal. Pamet je namre\u010d nekaj, \u010desar so na pode\u017eelju \u017ee pred stoletji imeli v izobilju, saj so znali prisluhniti naravi in navodilom prednikov. Po drugi strani pa je \u017ee \u010das industrializacije pokazal, da tisti, ki ni v koraku z najnovej\u0161imi odkritji, dela ve\u010d za manj. “Trenutno je kmet odvisen od nafte. Kaj pa, \u010de ne bi bil ve\u010d odvisen od nje? Kaj, \u010de bi vsak doma proizvajal elektriko na sonce, veter, vodo? Kaj, \u010de bi imel doma avtonomni traktor, ki bi torej samostojno lahko delal 24 ur na dan? Zemljo bi lahko obdelal petim kmetom skupaj,” je prakti\u010dni pomen pametnih vasi opisal Matej \u010cer, ustanovitelj podjetja Avant car in idejni vodja projekta souporabe elektri\u010dnih vozil Avant2Go. “Ka,j \u010de bi senzorji v zemlji bili povezani z vremenskimi podatki? Mre\u017ea proti to\u010di, denimo, bi se sama razvila \u0161e pred to\u010do. Vse to so pametne re\u0161itve. In tisti, ki se bo vanje prvi preoblekel, bo imel mo\u010d. Mala Slovenija se lahko hitro preoble\u010de. Najve\u010dji sovra\u017enik tukaj je lahko le neznanje.” Z droni za ve\u010d pridelka Prakti\u010dno mo\u010d novega znanja je \u0161e druga\u010de opisal izvr\u0161ni direktor “\u017eivilskega laboratorija” Datalab Argo Andrej Mertelj. “Kmetijstvo je zadnja panoga, kjer se digitalizacija \u0161e ni zgodila. \u017de dvanajst let poznamo samovoze\u010de traktorje, variabilno \u017eetev. To na primer s pridom uporabljajo vinogradniki v \u0160paniji. Dron posname vegetacijski indeks, na podlagi teh podatkov pa splanirajo traktor, da potrga le grozdje podobne kvalitete.” \u0160e podrobneje je primer pameti na pode\u017eelju posku\u0161al predstaviti s \u010debelami. V pametni vasi namre\u010d nih\u010de ne bo \u0161kropil s pesticidi tam in v \u010dasu, ko se v bli\u017eini pasejo \u010debele. “Koristi imata obe strani. Znano je, da \u010debele bistveno zvi\u0161ajo pridelek; pri malinah celo do 81 odstotkov. V Ameriki nekateri pridelovalci \u010debelarjem celo pla\u010dajo po 400 dolarjev, da v njihovi bli\u017eini postavijo panj. Tudi za potro\u0161nike je dobro<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n