Kot ugotavlja francoska tiskovna agencija AFP, Hollande v marsi\u010dem utele\u0161a dru\u017ebeno in ekonomsko ohromljenost Francije. Kljub druga\u010dnim obljubam leta 2012 mu dr\u017eave ni uspelo popeljati iz krize, Francija pa je danes razdeljena.<\/p>\n
To nenazadnje dokazuje izid predsedni\u0161kih volitev, na katerih sta se v drugem krogu prvi\u010d v obdobju pete republike pomerila kandidata, ki ne izhajata iz katere od vodilnih strank, ki sta se v povojni Franciji izmenjevali na polo\u017eaju.<\/p>\n
Hollandov glavni cilj je bil zmanj\u0161ati desetodstotno brezposelnost. Ni mu ga uspelo uresni\u010diti in ob koncu njegovega mandata je stopnja prakti\u010dno nespremenjena.<\/p>\n
Ob prevzemu polo\u017eaja je sprejemal klasi\u010dne ukrepe levice – med njimi je bila najve\u010d pozornosti dele\u017ena 75-odstotna obdav\u010ditev najbogatej\u0161ih. Ko ti niso dali \u017eelenega u\u010dinka, se je lotil ukrepov, ki naj bi spodbudili podjetni\u0161tvo. Tako je njegova vlada – celo brez glasovanja v parlamentu – kljub mno\u017ei\u010dnim protestom po vsej Franciji sprejela reformo trga dela.<\/p>\n
Cilj reforme je bil zrahljati zelo togo francosko delovno zakonodajo, a v sprejeti obliki je glede na prvotni predlog precej razvodenela.<\/p>\n
Hollandov odmik z levice proti sredini je povzro\u010dil pretrese v socialisti\u010dni stranki in njen kandidat, predstavnik levega krila, Benoit Hamon je na predsedni\u0161kih volitvah dobil le \u0161est odstotkov glasov. Hamon je medtem napovedal ustanovitev lastne stranke. Bolj sredinski del socialistov pa se spogleduje z Macronom.<\/p>\n
Ta je politi\u010dno kariero za\u010del kot Hollandov svetovalec in nato postal gospodarski minister v njegovi vladi. Lani poleti je sporo\u010dil, da vlado zapu\u0161\u010da in ustanavlja lastno politi\u010dno gibanje.<\/p>\n
“Ve, kaj mi dolguje,” je ob tem dejal Hollande.<\/p>\n
Eden od dose\u017ekov Hollandovega predsednikovanja je zakon o istospolnih porokah, ki ga je francoski parlament kljub mno\u017ei\u010dnim protestom sprejel leta 2013. Zelo si je prizadeval tudi za sklenitev pari\u0161kega podnebnega sporazuma.<\/p>\n
Sicer pa je drugo polovico Hollandovega mandata zaznamoval terorizem, od napada na Charlie Hebdo januarja 2015, preko napadov v Parizu jeseni istega leta do napada v Nici na francoski dr\u017eavni praznik julija lani.<\/p>\n
V napadih je od leta 2015 umrlo 239 ljudi, v Franciji pa od pari\u0161kih napadov novembra 2015 velja izredno stanje. Tega kljub nasprotovanju borcev za \u010dlovekove pravice stalno podalj\u0161ujejo.<\/p>\n
Po prvih napadih se je Hollandova priljubljenost v javnosti zaradi u\u010dinkovitega ukrepanja pove\u010dala, a ob zadnjem napadu v Nici je \u017ee bil dele\u017een kritik, \u010de\u0161 da ne ve, kako se soo\u010diti z islamskim terorizmom, pri \u010demer ni nepomembno, da so bili napadalci ve\u010dinoma francoski dr\u017eavljani, ki so se radikalizirali.<\/p>\n
Hollande je zatrjeval, da bo – po petih letih nastopa\u0161kega Nicolasa Sarkozyja – normalen predsednik, a bo mnogim ostal v spominu tudi po ljubezenski aferi. Ujeli so ga namre\u010d pri varanju \u017eenske, ki jo je pred tem imenoval za ljubezen svojega \u017eivljenja, Valerie Trierweiler. Varal jo je z 20 let mlaj\u0161o igralko Julie Gayet. Po izbruhu afere sta se raz\u0161la, Trierweilerjeva pa je nato napisala knji\u017eno uspe\u0161nico, ki ni ravno pripomogla k ve\u010dji priljubljenosti Hollanda.<\/p>\n
Dosedanji predsednik ima sicer z dolgoletno partnerico, prav tako politi\u010darko Segolene Royal, s katero se nista nikoli poro\u010dila, \u0161tiri zdaj \u0161e odrasle otroke.<\/p>\n
Zadnji udarec Hollanovi priljubljenosti pa je zadala lani jeseni objavljena knjiga z naslovom Predsednik tega ne bi smel re\u010di, ki sta jo po pogovorih s predsednikom napisala novinarja \u010dasnika Le Monde.<\/p>\n
V za\u010detku decembra lani je Francois Hollande – leta 2012 si je predsedni\u0161ko nominacijo socialistov zagotovil, potem ko se je favorit, nekdanji \u0161ef Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn, zapletel v spolno afero – sporo\u010dil, da se ne bo potegoval za \u0161e en predsedni\u0161ki mandat. Bil je prvi predsednik v zgodovini pete republike, ki je sprejel tak\u0161no odlo\u010ditev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V nedeljo se od predsedni\u0161kega polo\u017eaja v Franciji poslavlja 62-letni Francois Hollande. V Elizejski pala\u010di je pre\u017eivel le en mandat, iz nje pa socialist odhaja kot eden najmanj priljubljenih francoskih predsednikov. Nasledil ga bo njegov nekdanji u\u010denec Emmanuel Macron.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":209890,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2018,6020],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n