V Limbu\u0161u letos praznujejo 870 let omembe kraja, zato bo krajevna skupnost vse leto prirejala razli\u010dne dogodke. Zgodovino mesta pa sicer skrbno bele\u017ei in se z njo \u017ee vrsto let ukvarja aktivni krajan Franjo \u0160auperl, glavni urednik glasila krajevne skupnosti Limbu\u0161, na\u0161 kraj. Kakor pravi, so Limbu\u0161 pisno najprej omenili v listini o to\u017ebi na Koro\u0161kem, in sicer v povezavi z njivami. Zanimivo je, izpostavlja, da so ga omenili prej kot Maribor, Limbu\u0161 torej davnega leta 1147, Maribor leta 1164. Vecer ArhivTako so se avguta 1961 kopali ob Limbu\u0161kem nabre\u017eju.”> Vecer Arhiv Tako so se avguta 1961 kopali ob Limbu\u0161kem nabre\u017eju. S kolesom vozil filme “O vseh zanimivostih kraja bomo konec leta izdali zbornik in knjigo, ki bo nadaljevanje \u017ee izdanega dela Limbu\u0161 in Pekre v ogledalu \u010dasa,” \u0161e pravi sogovornik. Z veseljem se spominja zanimivosti iz zgodovine tega razgibanega kraja. Limbu\u0161 se nikoli ni nehal razvijati, pravi. Pred leti je bilo v ospredju gostinstvo, zlasti ob nabre\u017eju Drave je cvetel sindikalni turizem. Zaradi skrbi za rekreacijo so v 60. letih na Limbu\u0161kem nabre\u017eju pri\u010dele nastajati \u010dolnarne, ki so privabljale veliko ljudi. Gostilna Hugo je na lokaciji nekdanje \u010colnarne MTT postala slovensko in evropsko znana gostilna. Tudi velika podjetja so se umestila tam. Veliko vlogo za napredek Limbu\u0161a in Peker so imele tudi dramske, filmske in pevske sekcije. Igralstvo je vzklilo \u017ee v predvojnem \u010dasu, leta 1974 je z re\u017eijo tam za\u010del priznani igralec Peter Trnov\u0161ek. Z mladinskima igricama Sovica Oka in Hi\u0161a tete Barbare so dosegali najvi\u0161ja ob\u010dinska in republi\u0161ka priznanja. Dolgoletno tradicijo ima tudi zborovsko petje. Prvi mo\u0161ki zbor je bil na pobudo Maksa Pulka ustanovljen leta 1929. Prva filmska predstava pa je bila za dan republike ob otvoritvi kulturnega doma leta 1952. Kino aparaturo so kupili s prostovoljnimi denarnimi prispevki, tudi s prispevki v lesu, obveznicah dr\u017eavnega posojila in kredita doma\u010de Kmetijske zadruge. Za dostavo filmov je skrbel Viktor Kali<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Limbu\u0161u letos praznujejo 870 let omembe kraja, zato bo krajevna skupnost vse leto prirejala razli\u010dne dogodke. Zgodovino mesta pa sicer skrbno bele\u017ei in se z njo \u017ee vrsto let ukvarja aktivni krajan Franjo \u0160auperl, glavni urednik glasila krajevne skupnosti Limbu\u0161, na\u0161 kraj. Kakor pravi, so Limbu\u0161 pisno najprej omenili v listini o to\u017ebi na Koro\u0161kem, in sicer v povezavi z njivami. Zanimivo je, izpostavlja, da so ga omenili prej kot Maribor, Limbu\u0161 torej davnega leta 1147, Maribor leta 1164. Vecer ArhivTako so se avguta 1961 kopali ob Limbu\u0161kem nabre\u017eju.”> Vecer Arhiv Tako so se avguta 1961 kopali ob Limbu\u0161kem nabre\u017eju. S kolesom vozil filme “O vseh zanimivostih kraja bomo konec leta izdali zbornik in knjigo, ki bo nadaljevanje \u017ee izdanega dela Limbu\u0161 in Pekre v ogledalu \u010dasa,” \u0161e pravi sogovornik. Z veseljem se spominja zanimivosti iz zgodovine tega razgibanega kraja. Limbu\u0161 se nikoli ni nehal razvijati, pravi. Pred leti je bilo v ospredju gostinstvo, zlasti ob nabre\u017eju Drave je cvetel sindikalni turizem. Zaradi skrbi za rekreacijo so v 60. letih na Limbu\u0161kem nabre\u017eju pri\u010dele nastajati \u010dolnarne, ki so privabljale veliko ljudi. Gostilna Hugo je na lokaciji nekdanje \u010colnarne MTT postala slovensko in evropsko znana gostilna. Tudi velika podjetja so se umestila tam. Veliko vlogo za napredek Limbu\u0161a in Peker so imele tudi dramske, filmske in pevske sekcije. Igralstvo je vzklilo \u017ee v predvojnem \u010dasu, leta 1974 je z re\u017eijo tam za\u010del priznani igralec Peter Trnov\u0161ek. Z mladinskima igricama Sovica Oka in Hi\u0161a tete Barbare so dosegali najvi\u0161ja ob\u010dinska in republi\u0161ka priznanja. Dolgoletno tradicijo ima tudi zborovsko petje. Prvi mo\u0161ki zbor je bil na pobudo Maksa Pulka ustanovljen leta 1929. Prva filmska predstava pa je bila za dan republike ob otvoritvi kulturnega doma leta 1952. Kino aparaturo so kupili s prostovoljnimi denarnimi prispevki, tudi s prispevki v lesu, obveznicah dr\u017eavnega posojila in kredita doma\u010de Kmetijske zadruge. Za dostavo filmov je skrbel Viktor Kali<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n