Va\u0161e mesto Slovenj Gradec letos praznuje 750-letnico, vi pa jih boste jutri dopolnili osemdeset. \u010cestitke in pa, “kam le \u010das be\u017ei”, kot se spra\u0161ujete v va\u0161i najve\u010dji, ponarodeli uspe\u0161nici, ki so jo poznavalci leta 2000 razglasili za narodno-zabavno “vi\u017eo stoletja”? “Hvala, to se spra\u0161ujemo vsi. Ko sem pisal glasbo in besedilo za to pesem, se nisem zavedal, kaj bo iz tega pri\u0161lo, sem pa o\u010ditno \u017ee takrat opazil, kako gre vse prehitro mimo.” \u010ce je ta pesem stara 54 let, kaj bi \u0161ele danes lahko napisali glede na \u0161e hitrej\u0161i na\u010din \u017eivljenja ljudi\u00a0… “Moral bi jo napisati v dvaintridesetinkah.” Vidim vas kot eno najprepoznavnej\u0161ih imen novej\u0161ega zgodovine mesta na dru\u017ebenem in kulturnem podro\u010dju, od\u0161le so legende Jo\u017ee Tisnikar, prof. Bogdan Bor\u010di\u0107, Pre\u0161ernov nagrajenec, pa Karel Pe\u010dko\u00a0… Zdi, da je bila va\u0161a vloga premalo poudarjena, pa ste ime mesta ponesli v svet, le da na podro\u010dju ljudske oziroma narodno-zabavne popularne kulture? “Nikoli se nisem izpostavljal, delal sem za \u010dloveka. Ko smo zadnji\u010d nekje sedeli, sem vpra\u0161al, ali le ima kdo kje zapisano, kolikokrat smo igrali dobrodelne koncerte. Vedno smo razdelili vse, tudi tisto, kar so nam dali sponzorji. Za izgradnjo otro\u0161kega oddelka bolni\u0161nice, nabavo rentgena, za otroke s cerebralno paralizo, za du\u0161evno motene, celo za Titov dom v Kumrovcu.” \u0160e vedno nastopate, kmalu greste spet na Hrva\u0161ko, ampak zmanjkuje osebnosti v mestu, ki bi mu dale tako mo\u010dan pe\u010dat, morda celo zanemarjeno identiteto. Ste \u010dastni ob\u010dan, ampak kaj bo poleg glasbe ostalo za vami, govori se o muzeju\u00a0… “S Hermino, \u017eeno in pevko v ansamblu \u0160tirje kova\u010di, se pogovarjava z ob\u010dino, da bi odprli muzej \u0160tirih kova\u010dev. Imava zelo bogat arhiv na\u0161ih desetletij glasbenega delovanja. \u0160e i\u0161\u010dejo prostor, \u017eelela bi, da bi to nekje ostalo, ne samo glasba, in da bi neko\u010d to v upravljanje prevzela ob\u010dina ali muzej.” Poznavalci vas postavljajo ob bok Slavku Avseniku in Lojzetu Slaku, vam to godi ali vas ta primerjava moti? Ste bili rivali? “Veste, samo poslu\u0161<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Va\u0161e mesto Slovenj Gradec letos praznuje 750-letnico, vi pa jih boste jutri dopolnili osemdeset. \u010cestitke in pa, “kam le \u010das be\u017ei”, kot se spra\u0161ujete v va\u0161i najve\u010dji, ponarodeli uspe\u0161nici, ki so jo poznavalci leta 2000 razglasili za narodno-zabavno “vi\u017eo stoletja”? “Hvala, to se spra\u0161ujemo vsi. Ko sem pisal glasbo in besedilo za to pesem, se nisem zavedal, kaj bo iz tega pri\u0161lo, sem pa o\u010ditno \u017ee takrat opazil, kako gre vse prehitro mimo.” \u010ce je ta pesem stara 54 let, kaj bi \u0161ele danes lahko napisali glede na \u0161e hitrej\u0161i na\u010din \u017eivljenja ljudi\u00a0… “Moral bi jo napisati v dvaintridesetinkah.” Vidim vas kot eno najprepoznavnej\u0161ih imen novej\u0161ega zgodovine mesta na dru\u017ebenem in kulturnem podro\u010dju, od\u0161le so legende Jo\u017ee Tisnikar, prof. Bogdan Bor\u010di\u0107, Pre\u0161ernov nagrajenec, pa Karel Pe\u010dko\u00a0… Zdi, da je bila va\u0161a vloga premalo poudarjena, pa ste ime mesta ponesli v svet, le da na podro\u010dju ljudske oziroma narodno-zabavne popularne kulture? “Nikoli se nisem izpostavljal, delal sem za \u010dloveka. Ko smo zadnji\u010d nekje sedeli, sem vpra\u0161al, ali le ima kdo kje zapisano, kolikokrat smo igrali dobrodelne koncerte. Vedno smo razdelili vse, tudi tisto, kar so nam dali sponzorji. Za izgradnjo otro\u0161kega oddelka bolni\u0161nice, nabavo rentgena, za otroke s cerebralno paralizo, za du\u0161evno motene, celo za Titov dom v Kumrovcu.” \u0160e vedno nastopate, kmalu greste spet na Hrva\u0161ko, ampak zmanjkuje osebnosti v mestu, ki bi mu dale tako mo\u010dan pe\u010dat, morda celo zanemarjeno identiteto. Ste \u010dastni ob\u010dan, ampak kaj bo poleg glasbe ostalo za vami, govori se o muzeju\u00a0… “S Hermino, \u017eeno in pevko v ansamblu \u0160tirje kova\u010di, se pogovarjava z ob\u010dino, da bi odprli muzej \u0160tirih kova\u010dev. Imava zelo bogat arhiv na\u0161ih desetletij glasbenega delovanja. \u0160e i\u0161\u010dejo prostor, \u017eelela bi, da bi to nekje ostalo, ne samo glasba, in da bi neko\u010d to v upravljanje prevzela ob\u010dina ali muzej.” Poznavalci vas postavljajo ob bok Slavku Avseniku in Lojzetu Slaku, vam to godi ali vas ta primerjava moti? Ste bili rivali? “Veste, samo poslu\u0161<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n