Ko so v petek zjutraj uslu\u017ebenci \u0161panskega telekomunikacijskega giganta Telefonice (imajo ve\u010d kot 320 milijonov uporabnikov in spadajo med najve\u010dje telekome na svetu) prihajali v slu\u017ebo, jih je na slu\u017ebenih ra\u010dunalnikih \u010dakalo nenavadno opozorilo: “Datoteke na va\u0161em ra\u010dunalniku so zaklenjene, pla\u010dajte 300 evrov. \u010ce ne pla\u010date v treh dneh, se bo cena podvojila, po sedmih dneh pa se bo vse izbrisalo.” Nastala je panika in sledilo je navodilo uprave, da naj tisti dan nih\u010de ne pri\u017eiga ra\u010dunalnika. Vsaj dokler tehniki ne najdejo re\u0161itve. Kmalu se je izkazalo, da imajo isti problem tudi pri brazilskem telekomunikacijskem velikanu Vivo pa pri mad\u017earskem Telenorju, ameri\u0161kem FedExu, britanskem Nissanu, pri nem\u0161kih in ruskih \u017eeleznicah, v nekaterih azijskih bankah\u00a0… Poro\u010dila o oku\u017ebah so pri\u0161la iz 150 dr\u017eav. Tudi iz Slovenije. Za te\u017eave niso krivi hekerji, pa\u010d pa “obi\u010dajni” ra\u010dunalni\u0161ki \u0161ifrirni \u010drv WannaCry Ko so se na seznamu prizadetih pojavile bolni\u0161nice, banke, sodi\u0161\u010da, ministrstva in druge dr\u017eavne in\u0161titucije, so mnogi svarili pred najve\u010djim hekerskim napadom v galaksiji. Vendar z napako: ni bilo jasno, kdo stoji za tem in kak\u0161en motiv ima. Seznam vpletenih dr\u017eav je kazal, da so najbolj prizadete Velika Britanija, ZDA, \u0160panija, Italija, Rusija, Ukrajina in Kitajska. Kasneje je iz poro\u010dil na twitterju postalo jasno, da se je samo v Rusiji, Ukrajini in na Tajvanu zgodilo 36.000 napadov. Forbes: Najve\u010d oku\u017eb na Kitajskem Spletna varnost je globalni problem. Hekerji napadajo gospodarske dru\u017ebe, vladne ustanove, bolni\u0161nice, posameznike\u00a0… Na pohodu so izsiljevalski virusi, ki zakodirajo podatke, \u010de jih \u017eelite “odkleniti”, pa morate pla\u010dati od\u0161kodnino. Pogosto kiberkriminalci tudi (u)kradejo gesla in druge dostopne podatke ter osebne informacije. Forbes je v sodelovanju s spletno stranjo Comparitech zbral in uredil podatke ter sestavil zemljevid dr\u017eav z najvi\u0161jo in najni\u017ejo stopnjo oku\u017eb z zlonamerno programsko opremo. Najvi\u0161jo stopnjo tovrstnih oku\u017eb bele\u017eijo na<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ko so v petek zjutraj uslu\u017ebenci \u0161panskega telekomunikacijskega giganta Telefonice (imajo ve\u010d kot 320 milijonov uporabnikov in spadajo med najve\u010dje telekome na svetu) prihajali v slu\u017ebo, jih je na slu\u017ebenih ra\u010dunalnikih \u010dakalo nenavadno opozorilo: “Datoteke na va\u0161em ra\u010dunalniku so zaklenjene, pla\u010dajte 300 evrov. \u010ce ne pla\u010date v treh dneh, se bo cena podvojila, po sedmih dneh pa se bo vse izbrisalo.” Nastala je panika in sledilo je navodilo uprave, da naj tisti dan nih\u010de ne pri\u017eiga ra\u010dunalnika. Vsaj dokler tehniki ne najdejo re\u0161itve. Kmalu se je izkazalo, da imajo isti problem tudi pri brazilskem telekomunikacijskem velikanu Vivo pa pri mad\u017earskem Telenorju, ameri\u0161kem FedExu, britanskem Nissanu, pri nem\u0161kih in ruskih \u017eeleznicah, v nekaterih azijskih bankah\u00a0… Poro\u010dila o oku\u017ebah so pri\u0161la iz 150 dr\u017eav. Tudi iz Slovenije. Za te\u017eave niso krivi hekerji, pa\u010d pa “obi\u010dajni” ra\u010dunalni\u0161ki \u0161ifrirni \u010drv WannaCry Ko so se na seznamu prizadetih pojavile bolni\u0161nice, banke, sodi\u0161\u010da, ministrstva in druge dr\u017eavne in\u0161titucije, so mnogi svarili pred najve\u010djim hekerskim napadom v galaksiji. Vendar z napako: ni bilo jasno, kdo stoji za tem in kak\u0161en motiv ima. Seznam vpletenih dr\u017eav je kazal, da so najbolj prizadete Velika Britanija, ZDA, \u0160panija, Italija, Rusija, Ukrajina in Kitajska. Kasneje je iz poro\u010dil na twitterju postalo jasno, da se je samo v Rusiji, Ukrajini in na Tajvanu zgodilo 36.000 napadov. Forbes: Najve\u010d oku\u017eb na Kitajskem Spletna varnost je globalni problem. Hekerji napadajo gospodarske dru\u017ebe, vladne ustanove, bolni\u0161nice, posameznike\u00a0… Na pohodu so izsiljevalski virusi, ki zakodirajo podatke, \u010de jih \u017eelite “odkleniti”, pa morate pla\u010dati od\u0161kodnino. Pogosto kiberkriminalci tudi (u)kradejo gesla in druge dostopne podatke ter osebne informacije. Forbes je v sodelovanju s spletno stranjo Comparitech zbral in uredil podatke ter sestavil zemljevid dr\u017eav z najvi\u0161jo in najni\u017ejo stopnjo oku\u017eb z zlonamerno programsko opremo. Najvi\u0161jo stopnjo tovrstnih oku\u017eb bele\u017eijo na<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n