“Poskusili smo vse, da bi zmanj\u0161ali razhajanja, ki so dejansko postala manj\u0161a, a preprosto nismo mogli uspeti,” je na novinarski konferenci dejala Schippersova. Politi\u010darka je bila na \u010delu pogajanj, na katerih so se trudili v \u010dim ve\u010dji meri poenotiti program \u0161tirih strank.<\/p>\n
VVD je na volitvah marca osvojila 33 poslanskih sede\u017eev in se je o oblikovanju koalicije pogajala s Kr\u0161\u010danskimi demokrati (CDA) in levo usmerjenimi liberalnimi demokrati (D66), od katerih so oboji osvojili po 19 sede\u017eev.<\/p>\n
Da bi dosegli ve\u010dino v 150-\u010dlanskem spodnjem domu parlamenta, so v pogajanja vklju\u010dili tudi leve zelene GroenLinks (GL), ki jim je pod vodstvom karizmati\u010dnega Jesseja Klaverja uspelo okrepiti prisotnost v parlamentu s \u0161tirih na 14 poslancev. \u017de vse od za\u010detka je nad pogajanji visela senca dvoma, \u010de bo Klaver pripravljen sklepati potrebne kompromise, \u0161e posebej glede zahtev CDA.<\/p>\n
Dosedanji premier in vodja VVD Mark Rutte je ob\u017ealoval propad pogajanj. “\u017deleli smo, da bi bila uspe\u0161na, a nam ni uspelo. Skupaj smo se odlo\u010dili, da to preprosto ne bi delovalo,” je dejal. Tudi on je potrdil, da je bila glavna ovira vpra\u0161anje priseljevanja, razlike pa so bile velike tudi na podro\u010djih podnebnih sprememb in ravni prihodkov.<\/p>\n
Razo\u010daranje so izrazili tudi v drugih strankah, Klaver pa je dodal, da se poskusi sklepanja kompromisov tokrat niso iz\u0161li, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
\u010ce bi pogajanja uspela, bi imel Rutte v parlamentu udobno ve\u010dino 85 poslancev. Kot pi\u0161e AFP, je verjetno, da se bo sedaj obrnil k eni od manj\u0161ih strank, kakr\u0161na je konservativna Kr\u0161\u010danska unija, ki je osvojila pet sede\u017eev. S tem bi dobil tesno ve\u010dino 76 sede\u017eev.<\/p>\n
Od vsega za\u010detka pa izklju\u010duje oblikovanje koalicije s populisti\u010dno Stranko za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki je z 20 poslanci najve\u010dja opozicijska stranka. Dosedanji koalicijski partnerji laburisti (PvdA), ki so izgubili 29 poslanskih mandatov in jih imajo v novem parlamentu le devet, so se \u017ee po volitvah izrekli proti vnovi\u010dni koaliciji z Ruttejem.<\/p>\n
Schippersova je sicer v ponedeljek dejala, da je o propadu pogajanj \u017ee obvestila kralja Willema Alexandra ter pripravila poro\u010dilo parlamentu. Sedaj se mora parlament odlo\u010diti, kako naprej, je dejala.<\/p>\n
Na Nizozemskem so koalicijske vlade stalnica, te\u017eavna pogajanja o njenem oblikovanju pa so obi\u010dajen del politi\u010dnega \u017eivljenja. Leta 2012 je Rutte vlado sestavljal 54 dni, kar je bilo relativno kratko obdobje. Najdlje so pogajanja trajala leta 1977, ko je Nizozemska novo vlado dobila po 208 dneh, \u0161e pi\u0161e AFP.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na Nizozemskem so po osmih tednih propadla pogajanja o oblikovanju vladne koalicije, ki bi jo poleg vodilne Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) sestavljale \u0161e tri stranke. Za pretrd oreh so se izkazale razlike glede vpra\u0161anja priseljevanja, je pozno v ponedeljek sporo\u010dila voditeljica pogajanj Edith Schippers.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":255726,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3656,6370],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n