\u017dena bi si za dvajseto obletnico poroke zaslu\u017eila, da bi jo peljal na romanti\u010den izlet, dale\u010d stran od slu\u017ebe, otrok in krpe za brisanje praha. Morda v Pariz, da bi spila en po\u0161ten konjak na Elizejskih poljanah? Lahko bi se z vlakom peljala na bruseljsko \u017eelezni\u0161ko postajo na pene\u010dega se duvela. Ali pa posrkala mo\u010den \u010drni tur\u0161ki \u010daj na starodavnem carigrajskem bazarju in vmes \u0161e malo barantala za najlonke? Naj neham na\u0161tevati, mi je naveli\u010dano dejala. A da ne vem, da so tam doma bombe, eksplozije, mrtvi. Strah. Zatorej bova romantiko prestavila za naslednjih deset let in otroka spet peljala na en lep hrva\u0161ki otok na na\u0161e najlep\u0161e morje. No, vsaj ena od \u017eelja v sklopu mini obletnice se ji bo julija uresni\u010dila – cunja bo za osem dni ostala v predalu.Strah nara\u0161\u010da sorazmerno s starostjo, opa\u017eam. Najbolj nas je strah, da bomo umrli. Ampak tu gre bolj za neko neotipljivo halucinacijo, spremlja nas od trenutka, ko nam prere\u017eejo popkovino in nas medicinska sestra na\u0161e\u0161ka po ritki. Prah si in v prah se povrne\u0161. Pustimo ob strani filozofsko in religiozno plat na\u0161ega stra\u0161ljivo kratkega postanka na Zemlji. Konkretni strah nam je bli\u017ee. Tisti za prvim vogalom. Pri prvi reki. Mimo \u0160tuka me je zadnje dni in mesece strah iti. Ko grem ob Dravi, mi v glavi tol\u010dejo trije nesre\u010dni mladeni\u010di, ki so kon\u010dali v reki. Katastrofa. Tam pri Koro\u0161kem mostu bi moral biti kraj na\u0161ih najlep\u0161ih do\u017eivetij. Tam smo se s “franci” v \u017eivo, za plo\u0161\u010do, drli, da bomo “po vseh predpisih zajebali vse, kar se bo zajebat\u2018 dalo”. Pili pivo do jutra, jedli travo in se s Koro\u0161icami, ki ne znajo re\u010di ne, preganjali po \u0161tudentskih domovih. Pri\u010dakoval sem, nekoliko naivno, da bo dana\u0161nja \u0161tudentarija po\u010dela pribli\u017eno enake neumnosti in se bo \u010dez trideset let s svojimi otroki nostalgi\u010dno spominjala, kak\u0161ne nor\u010dije je uganjala.Potem pa na vsem lepem zare\u017ee grdo. Eksplodira v Parizu, raznese Bruselj\u010dane in pomori Turke. Pri \u0160tuku pa umrejo trije, ki so komaj prav za\u010deli \u017eiveti. Bizarno, da se o mojem mestu govori sam<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u017dena bi si za dvajseto obletnico poroke zaslu\u017eila, da bi jo peljal na romanti\u010den izlet, dale\u010d stran od slu\u017ebe, otrok in krpe za brisanje praha. Morda v Pariz, da bi spila en po\u0161ten konjak na Elizejskih poljanah? Lahko bi se z vlakom peljala na bruseljsko \u017eelezni\u0161ko postajo na pene\u010dega se duvela. Ali pa posrkala mo\u010den \u010drni tur\u0161ki \u010daj na starodavnem carigrajskem bazarju in vmes \u0161e malo barantala za najlonke? Naj neham na\u0161tevati, mi je naveli\u010dano dejala. A da ne vem, da so tam doma bombe, eksplozije, mrtvi. Strah. Zatorej bova romantiko prestavila za naslednjih deset let in otroka spet peljala na en lep hrva\u0161ki otok na na\u0161e najlep\u0161e morje. No, vsaj ena od \u017eelja v sklopu mini obletnice se ji bo julija uresni\u010dila – cunja bo za osem dni ostala v predalu.Strah nara\u0161\u010da sorazmerno s starostjo, opa\u017eam. Najbolj nas je strah, da bomo umrli. Ampak tu gre bolj za neko neotipljivo halucinacijo, spremlja nas od trenutka, ko nam prere\u017eejo popkovino in nas medicinska sestra na\u0161e\u0161ka po ritki. Prah si in v prah se povrne\u0161. Pustimo ob strani filozofsko in religiozno plat na\u0161ega stra\u0161ljivo kratkega postanka na Zemlji. Konkretni strah nam je bli\u017ee. Tisti za prvim vogalom. Pri prvi reki. Mimo \u0160tuka me je zadnje dni in mesece strah iti. Ko grem ob Dravi, mi v glavi tol\u010dejo trije nesre\u010dni mladeni\u010di, ki so kon\u010dali v reki. Katastrofa. Tam pri Koro\u0161kem mostu bi moral biti kraj na\u0161ih najlep\u0161ih do\u017eivetij. Tam smo se s “franci” v \u017eivo, za plo\u0161\u010do, drli, da bomo “po vseh predpisih zajebali vse, kar se bo zajebat\u2018 dalo”. Pili pivo do jutra, jedli travo in se s Koro\u0161icami, ki ne znajo re\u010di ne, preganjali po \u0161tudentskih domovih. Pri\u010dakoval sem, nekoliko naivno, da bo dana\u0161nja \u0161tudentarija po\u010dela pribli\u017eno enake neumnosti in se bo \u010dez trideset let s svojimi otroki nostalgi\u010dno spominjala, kak\u0161ne nor\u010dije je uganjala.Potem pa na vsem lepem zare\u017ee grdo. Eksplodira v Parizu, raznese Bruselj\u010dane in pomori Turke. Pri \u0160tuku pa umrejo trije, ki so komaj prav za\u010deli \u017eiveti. Bizarno, da se o mojem mestu govori sam<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n