Leta 2014 se je prvi\u010d po letu 2010 zmanj\u0161al dele\u017e \u010dezmerno hranjenih in debelih med slovenskimi 11- in 15-letniki. V letu 2014 se je v skupino \u010dezmerno hranjenih in debelih uvrstilo 17,1 odstotka slovenskih mladostnikov, v primerjavi z 18 odstotki leta 2010, je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v \u0161olskem obdobju, ki jo med 11-, 13- in 15- letniki WHO izvaja vsaka \u0161tiri leta od leta 2002.<\/p>\n
Dele\u017e je sicer vi\u0161ji med fanti kot dekleti. Med slovenskimi dekleti je bilo namre\u010d leta 2014 s telesno te\u017eo, ve\u010djo od priporo\u010dene, petina, med fanti pa \u010detrtina, so zapisali na NIJZ, ki prav tako sodeluje v raziskavi.<\/p>\n
V Sloveniji medtem \u017ee skoraj vsak drugi mladostnik redno zajtrkuje. Vsak dan med \u0161olskimi dnevi redno zajtrkuje 45,1 odstotka mladostnikov, kar je ve\u010d kot leta 2002, ko jih je zajtrkovalo 39,4 odstotka.<\/p>\n
Pitje sladkanih pija\u010d med slovenskimi mladostniki upada, a jih vsaj enkrat dnevno u\u017eiva pribli\u017eno \u010detrtina. Prvi\u010d so v raziskavi pridobili tudi podatke o u\u017eivanju energijskih pija\u010d. Razli\u010dno pogosto jih pije 36,3 odstotka, pri \u010demer je dele\u017e fantov pomembno vi\u0161ji kot dele\u017e deklet. Pitje energijskih pija\u010d nara\u0161\u010da s starostjo.<\/p>\n
Le pri mlaj\u0161ih mladostnikih, predvsem fantih, pa se medtem pove\u010duje redno u\u017eivanje sadja in zelenjave. 39,4 odstotka mladostnikov vsak dan u\u017eiva sadje, le 26,9 odstotka pa jih vsak dan u\u017eiva zelenjavo, pri \u010demer je tako u\u017eivanje sadja kot zelenjave pogostej\u0161e med dekleti. U\u017eivanje sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada, \u0161e ka\u017ee raziskava.<\/p>\n
Prekomerno te\u017eek ali debel naj bi bil medtem vsak tretji najstnik v Evropi. Najve\u010d debelih je med najstniki v dr\u017eavah na jugu Evrope in v sredozemskih dr\u017eavah. V 16 dr\u017eavah je med letoma 2002 in 2014 raven debelosti med mladostniki v splo\u0161nem narasla. Najbolj nagnjeni k debelosti so mlaj\u0161i najstniki, fantje in tisti, ki \u017eivijo v dru\u017einah z ni\u017ejim socialnoekonomskim statusom.<\/p>\n
Otro\u0161ka debelost velja za enega najbolj resnih zdravstvenih izzivov 21. stoletja. Debeli otroci so izpostavljeni ve\u010djemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2, astmo, te\u017eave s spanjem, mi\u0161i\u010dno-kostne te\u017eave ter bolezni srca in o\u017eilja. Prav tako so podvr\u017eeni ve\u010djim psihi\u010dnim te\u017eavam in socialni izolaciji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160tevilo debelih mladostnikov v mnogih evropskih dr\u017eavah \u0161e vedno nara\u0161\u010da, ka\u017ee v sredo objavljena \u0161tudija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). V Sloveniji se je medtem leta 2014 dele\u017e \u010dezmerno hranjenih in debelih mladostnikov prvi\u010d po letu 2010 zmanj\u0161al, so zapisali na spletni strani Nacionalnega in\u0161tituta za javno zdravje (NIJZ).<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":256740,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8721,2383,5670,1595,4505],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n