Kot je povedala tehni\u010dna direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgor\u0161ek-Seli\u010d, nem\u0161ki strokovnjaki niso ugotovili, da bi imela aktualna proizvodnja v Celju kakr\u0161enkoli vpliv na ljudi in okolje. Ugotovili pa so, da stara industrijska bremena, ki jih je tudi sama Cinkarna odkrila \u017ee v preteklosti, vplivajo na podtalnico, ki te\u010de proti vzhodni Lo\u017enici in Hudinji.<\/p>\n
Po besedah Podgor\u0161ek-Seli\u010deve so v podtalnici ugotovili povi\u0161ane vrednosti cinka in arzena, niso pa bile prese\u017eene mejne vrednosti.<\/p>\n
\u010ceprav mejne vrednosti niso prese\u017eene, pa je CDM Smith Cinkarni Celje predlagal nabor ukrepov za zmanj\u0161evanje onesna\u017eenja. Nem\u0161ki strokovnjaki so pri tem najbolj naklonjeni \u010di\u0161\u010denju podtalnice, kar bi Cinkarno stalo 5,6 milijona evrov. \u010cas za izvajanje te naloge pa bi bil 20 let. Treba bo dolo\u010diti tudi vro\u010de to\u010dke, kar bo zmanj\u0161alo stro\u0161ek izvedbe \u010di\u0161\u010denja in skraj\u0161alo \u010das za izvedbo del.<\/p>\n
Tudi v Bukov\u017elaku so nem\u0161ki strokovnjaki ugotovili onesna\u017eenje prek podtalnice. Vrednost sanacijskih del ocenjujejo na 270.000 do 525.000 evrov. \u017de leta 2011 je sicer Cinkarna za odpravo tega onesna\u017eenja zagotovila pet milijonov evrov in sanacija tega obmo\u010dja \u017ee poteka.<\/p>\n
Cinkarna Celje bo predvidoma do konca junija letos uredila tudi za\u010dasno \u010drpali\u0161\u010de precejnih vod v Bukov\u017elaku, ker so v zadnjem obdobju naprave zaznale nara\u0161\u010danje podzemne vode, kar lahko negativno vpliva na stabilnost pregradnega telesa.<\/p>\n
Dru\u017eba se je leta 2010 odlo\u010dila za zaprtje odlagali\u0161\u010da v Bukov\u017elaku. Takrat so za\u010deli z izdelavo projekta sanacije odlagali\u0161\u010da, ki je v prvi fazi zahteval raziskavo terena. Na podlagi teh rezultatov je bil kasneje izveden projekt, ki vklju\u010duje oja\u010ditev pregradnega telesa, namestitev drena\u017e in nepropustne plasti na povr\u0161ini odlagali\u0161\u010da ter odvajanje zalednih vod.<\/p>\n
Cinkarna Celje bo v petek izsledke CDM Smith predstavila tudi okoljskemu ministrstvu ter se z dolo\u010denimi dele\u017eniki dogovorila o nadaljevanju sanacije.<\/p>\n
Podgor\u0161ek-Seli\u010deva je spomnila, da je bilo leta 2014 v okoljskem skrbnem pregledu, ki ga je izvedlo poljsko podjetje Environ, narejenih 70 vrtin za vzor\u010denje tal in 28 za\u010dasnih plitvih vodnjakov za spremljanje podtalnice. Tudi takrat so na lokaciji v Celju ugotovili vpliv na podtalnico znotraj ograje.<\/p>\n
Predstavnik CDM Smith Ole Henseler je povedal, da so na lokaciji v Celju izkopali 70 vrtin in okoli 28 vodnjakov. Kot je dejal, je analiza pokazala, da se kontaminacija te\u017ekih kovin zmanj\u0161uje z globino tal. Poudaril je, da so na tej lokaciji odkrili 1000 miligramov arzena v litru podtalnice, mejna vrednost pa je 10 miligramov.<\/p>\n
“Pot prenosa onesna\u017eevanja iz tal na \u010dloveka na lokaciji aktualne proizvodnje Cinkarne je zelo majhna. Odsvetujem pa gojenje rastlin,” je \u0161e dejal Henseler.<\/p>\n
Cinkarna Celje je \u017ee aprila lani napovedala, da se bo lotila sanacije starih bremen na obmo\u010dju aktualne proizvodnje ter na odlagali\u0161\u010dih Bukov\u017elak in Za Travnik, dela pa je zaupala dru\u017ebi CDM Smith.<\/p>\n
Cilji projekta sanacije starih bremen na vseh treh lokacijah so bili izdelati oceno tveganja za ljudi in okolje s potrebnimi raziskavami, pregledati mo\u017ene na\u010dine sanacije, ovrednotiti in primerjati razli\u010dne na\u010dine sanacije ter izdelati na\u010drt sanacije in komunikacijski na\u010drt.<\/p>\n
V cinkarni je sicer jeseni 2014 potekala druga faza okoljskega skrbnega pregleda, ki je pokazala, da je ve\u010dji del aktualne proizvodnje na Kidri\u010devi cesti 26 v Celju zgrajen na odpadkih preteklih dejavnosti podjetja. Pregled je opravila \u017ee omenjena poljska dru\u017eba Environ.<\/p>\n
Vzor\u010denje tal in podzemne vode je potekalo avgusta in septembra 2014 na razli\u010dnih globinah do pet metrov. Rezultati globinskih vzor\u010denj so upravo dru\u017ebe presenetili. Iz vizualnega opisa materiala v vrtinah je namre\u010d razvidno, da je obmo\u010dje ob Kidri\u010devi cesti 26 na globinah pol metra pod povr\u0161jem pa do najve\u010d 4,7 metra oblikovano iz odpadkov preteklih dejavnosti podjetja.<\/p>\n
Uprava Cinkarne je zato podrobno pregledala dostopne arhive in pri tem ugotovila, da gre ve\u010dinoma za na\u010drtno tvorjene nasipe odpadkov metalur\u0161ke dejavnosti iz \u010dasa med 50. in 80. leti prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n
Odlo\u017eeni odpadki so bili po mnenju uprave o\u010ditno kasneje prekriti z zemljo in so povr\u0161ino glede na potrebe pozidali, asfaltirali ali zatravili. Zato so v vzorcih tal izmerjene predvsem prese\u017eene kriti\u010dne vrednosti te\u017ekih kovin, ki so zna\u010dilne za topilni\u0161ke odpadke iz proizvodnje cinka in ostanke pra\u017eenja piritne rude.<\/p>\n
Na vseh lokacijah ob Kidri\u010devi cesti je bila izmerjena povi\u0161ana vsebnost cinka, zelo pogosta pa so tudi preseganja vsebnosti antimona, arzena, barija, kadmija, svinca, niklja in kobalta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na lokaciji aktualne proizvodnje Cinkarne Celje in v Bukov\u017elaku je nem\u0161ki izvajalec ocene tveganja na zdravje ljudi in okolje CDM Smith ugotovil povi\u0161ane vrednosti te\u017ekih kovin, medtem ko na lokaciji Za Travnik onesna\u017eenja ni bilo. Predstavniki CDM Smith so na lokaciji v Celju ugotovili predvsem visoke vrednosti cinka in arzena.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":256755,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8583,2171,1595,1701],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n