Slovenija je v tem tednu na sede\u017eu Evropske komisije v Bruslju odprla interaktivni paviljon \u010cebelji svet, ki skozi virtualno in nadgrajeno resni\u010dnost predstavlja \u010debelo. Paviljon sodi v sklop dejavnosti Slovenije, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan \u010debel, za kar si Slovenija prizadeva od leta 2014 prizadeva.<\/p>\n
V prihodnjih mesecih sta pomembni dve stopni\u010dki: konferenca Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki bo julija v Rimu, in nato decembra glasovanje generalne skup\u0161\u010dine ZN. Prvi svetovni dan \u010debel naj bi praznovali prihodnje leto.<\/p>\n
Kmetijski minister Dejan \u017didan je izrazil prepri\u010danje, da bo Sloveniji prvi\u010d v zgodovini uspelo pri Zdru\u017eenih narodih dogovoriti dan, ko se bo ves svet spomnil na \u010debelo, njen velik pomen za \u010dlove\u0161tvo in tudi spoznavanje Slovenije.<\/p>\n
“Slovenski \u010debelar oz. Kranjska sivka sta bila in bosta slovenski ponos, preko Kranjske sivke pa nas bo spoznal ves svet, ki nam \u017ee sedaj daje polno podporo in spo\u0161tovanje, da smo \u010debelo dvignili tako visoko na dru\u017ebeni lestvici,” je dejal.<\/p>\n
Slovenija je najbolj \u010debelarska dr\u017eava v EU. Imamo skoraj pet \u010debelarjev na 1000 prebivalcev, je sporo\u010dil statisti\u010dni urad Slovenije, ki je ob tej prilo\u017enosti zbral ve\u010d podatkov na temo \u010debelarstva. \u017de prvi svetovni dan \u010debelarstva bi lahko obele\u017eevali \u017ee prihodnje leto.<\/p>\n
Anton Jan\u0161a, ki se je rodil 20. maja pred 270 leti, je bil akademsko izobra\u017een slikar in \u010debelar, prvi u\u010ditelj \u010debelarstva na cesarskem Dunaju. Napisal je dve odmevni strokovni knjigi, ki sta prinesli v tedanje svetovno \u010debelarsko znanje veliko novosti in ovrgli precej tedanjih krivih naukov.<\/p>\n
Kot \u010debelar je znan po spremembi velikosti panjev in njihovi obliki, ki je omogo\u010dila skladanje panjev v blok. Ker je bil tudi izjemen slikar, je panjske kon\u010dnice, to so stranice nekdanjih \u010debeljih panjev, tudi poslikaval s kranjskimi motivi. Na kon\u010dnicah prevladujejo predvsem poslikave, slikane z oljnimi barvami, ki prikazujejo \u010dlove\u0161ke slabosti, posvetne motive ter slike, ki sme\u0161ijo dolo\u010dene poklice.<\/p>\n
V Sloveniji se po na\u0161ih podatkih ukvarja s \u010debelarstvom ve\u010d kot 10.000 \u010debelarjev, ki v povpre\u010dju \u010debelarijo s po 16 panji \u010debel. Po \u0161tevilu \u010debelarjev na 1000 prebivalcev je Slovenija s skoraj petimi \u010debelarji v samem vrhu dr\u017eav \u010dlanic EU.<\/p>\n
Po podatkih iz bilance medu se poraba medu v Sloveniji pove\u010duje. Od leta 2000, ko je ocenjena poraba medu na prebivalca zna\u0161ala nekaj ve\u010d kot en kilogram, se je v zadnjih letih pove\u010dala na pribli\u017eno 1,4 kilograma. Pove\u010duje se tudi uvoz medu, saj je doma\u010da prireja medu manj\u0161a od skupne porabe. V zadnjih letih uvozimo najve\u010d medu iz Nem\u010dije, izva\u017eamo pa ga na Kosovo in na Japonsko.<\/p>\n
Po zadnjih ocenah je v EU ve\u010d kot 600.000 \u010debelarjev. V letu 2015 so pridelali skoraj 270.000 ton medu, vendar to zagotavlja le okrog 60-odstotno samooskrbo. \u010cebelar v EU \u010debelari v povpre\u010dju s 26 panji. Najve\u010dji \u010debelarji so v \u0160paniji, ki imajo povpre\u010dno ve\u010d kot 103 panje na \u010debelarja, najmanj\u0161i pa na Irskem, kjer imajo povpre\u010dno pet panjev na \u010debelarja.<\/p>\n
Na svetu se po ocenah Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) v zadnjih letih pridela ve\u010d kot 1,5 milijona ton medu. V zadnjih letih se prireja medu mo\u010dno pove\u010duje predvsem v Aziji, v Evropi pa nekoliko upada. Kranjska \u010debela pa je slovenska avtohtona pasma \u010debel. Gre za eno najbolj raz\u0161irjenih pasem v svetovnem merilu.<\/p>\n
Za vsak nabrani kilogram medu obi\u0161\u010de \u010debelja dru\u017eina ve\u010d kot \u0161tiri milijone cvetov in pri tem preleti skoraj 200.000 kilometrov. Slovenske \u010debele so torej ob nabiranju medu v letu 2016 preletele tako razdaljo, kot \u010de bi ve\u010d kot \u0161estmilijonkrat obkro\u017eile zemljo.<\/p>\n
\u010cebelarstvo, danes v Sloveniji tradicionalna kmetijska dejavnost, je bilo v pisni obliki prvi\u010d omenjeno v Slavi vojvodine Kranjske; tam je bilo \u010debelarstva na Kranjskem tudi prvi\u010d ob\u0161irneje predstavljeno. Valvazor pi\u0161e, da je ‘tu v de\u017eeli videti posebne hi\u0161ice za \u010debele’.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenska pobuda za razglasitev svetovnega dne \u010debel, ima \u0161iroko svetovno podporo. Pri\u010dakovati je, da bodo 20. maj Zdru\u017eeni narodi konec leta razglasili za svetovni dan \u010debel. Na ta dan se je sicer rodil pionir sodobnega \u010debelarstva Anton Jan\u0161a, Slovenija pa spada med vodilne dr\u017eave po znanju, kompetencah in tehnologijah v \u010debelarstvu.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":257270,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4784,2835,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n