\u0160e bolj kot prihodki na doma\u010dem trgu so rasli prihodki od izvoza, ki so se pove\u010dali za 5,9 odstotka na 32,5 milijarde evrov. Izvoz je, kot so sporo\u010dili iz dru\u017ebe, tako v lanskem letu predstavljal 38 odstotkov vseh prihodkov iz prodaje.<\/p>\n
Rast izvoza gre predvsem na ra\u010dun prodaje na trgih EU, kjer je bilo ustvarjenih ve\u010d kot 25 milijard evrov prihodkov iz prodaje. V primerjavi s predhodnim letom je to predstavljalo 7,5-odstotno rast. Izvoz na trge izven EU je v letu 2016 dosegel dobrih sedem milijard evrov, kar v primerjavi z letom 2015 predstavlja 0,3-odstotno rast.<\/p>\n
Izpostavili so, da je pomembnost izvoznih trgov premo sorazmerna z velikostjo subjektov. Velike enote dosegajo bistveno ve\u010dji dele\u017e prihodkov iz prodaje na tujih trgih (lani 19 milijard evrov ali 47 odstotkov) kot mikro enote (4,4 milijard evrov ali 22 odstotkov). “So pa mikro enote predvsem zaradi ni\u017eje osnove uspele v letu 2016 najbolj pove\u010dati prihodke iz prodaje na tujih trgih in sicer za kar 27 odstotkov,” so poudarili v dru\u017ebi Bisnode.<\/p>\n
Dale\u010d najmo\u010dnej\u0161a izvozna panoga po prihodkih iz prodaje je bila predelovalna dejavnost, ki je od izvoza lani ustvarila skoraj 18 milijard evrov prihodkov oz. 55 odstotkov celotnega izvoza. V primerjavi s predhodnim letom se je ta vrednost pove\u010dala za 5,1 odstotka.<\/p>\n
Na doma\u010dem trgu je sicer najvi\u0161jo rast prihodkov iz prodaje dosegla panoga finan\u010dne in zavarovalni\u0161ke dejavnosti, kjer so ti narasli za 131 odstotkov. Po drugi strani pa je ta na tujih trgih zabele\u017eila najve\u010dji, 22-odstotni upad prihodkov.<\/p>\n
Po ve\u010dletnem upadanju sredstev, vse od finan\u010dno gospodarske krize v letu 2008, se je negativni trend lani ustavil in so se sredstva gospodarskih subjektov v letu 2016 ponovno pove\u010dala za dobre \u0161tiri odstotke iz 90 na 94 milijard evrov. Pove\u010dala so se tako dolgoro\u010dna (+tri odstotke), \u0161e bolj pa kratkoro\u010dna sredstva (+6,3 odstotka).<\/p>\n
Med finan\u010dnimi viri se je vi\u0161ina kapitala pove\u010dala z 41,5 milijarde evrov na 44,5 milijarde evrov (+7,1 odstotka). Med obveznostmi so se pove\u010dale dolgoro\u010dne in kratkoro\u010dne poslovne obveznosti ter dolgoro\u010dne finan\u010dne obveznosti, medtem ko so se za 6,3 odstotka zmanj\u0161ale kratkoro\u010dne finan\u010dne obveznosti.<\/p>\n
Spremembe v gibanju sredstev in kapitala so tako po navedbah dru\u017ebe Bisnode pripeljale do \u0161e stabilnej\u0161e strukture finan\u010dnih virov, kjer je dele\u017e kapitala po novem \u017ee 47 odstotkov in je za 2,5 odstotne to\u010dke vi\u0161ji kot v 2015. “Ugotovimo torej lahko, da se je v letu 2016 izbolj\u0161ala tako kratkoro\u010dna kot dolgoro\u010dna likvidnost poslovanja,” so \u0161e navedli v dru\u017ebi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovensko gospodarstvo je lani vidno izbolj\u0161alo poslovanje, ka\u017ee analiza podjetja Bisnode. Prihodki so narasli za 4,5 odstotka na 90 milijard evrov, \u010disti dobi\u010dek pa za 63 odstotkov na 3,5 milijarde evrov. Ob tem so podjetja dodatno izbolj\u0161ala svoj finan\u010dni polo\u017eaj, ko gre za sredstva, kapitalsko trdnost in likvidnost.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":257510,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,1595],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n