Kdaj bo kon\u010dana gradnja islamskega versko-kulturnega centra, kar je zanimalo novinarje ob robu dana\u0161nje zasaditve drevesa miru z najvi\u0161jimi predstavniki cerkve in verskih skupnosti, \u0161e ni znano. “Trudimo se. Naredili bomo vse, da \u010dim prej,” je zagotovil mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Grabus.<\/p>\n
Plan A je po njegovih besedah, da kon\u010dajo celoten projekt. \u010ce jim to ne bo uspelo, bodo sku\u0161ali realizirati plan B, in sicer da kon\u010dajo d\u017eamijo, plo\u0161\u010dad in druge objekte, ki so nujni za njeno uporabo. Ocenil je, da bi lahko verniki vsaj eno no\u010d tu molili \u017ee ob naslednjem ramazanu, muslimanskem postnem mesecu.<\/p>\n
Prva faza z zadnjimi grobimi betonskimi deli se je kon\u010dala nekaj dni pred novim letom, ko so postavili vse gabarite celotnega kompleksa. V januarju so napovedali, da bodo predvidoma spomladi za\u010deli drugo fazo oz. ureditev kon\u010dne podobe objekta. Da bi lahko dela nadaljevali, potrebujejo finan\u010dna sredstva.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, ali je dr\u017eava Katar v igri za dodatnih 15 milijonov evrov finan\u010dne pomo\u010di, je Grabus dejal, da je vse \u0161e v igri, ugibati o dodatnih sredstvih pa, dokler ni ni\u010d gotovega, ne \u017eeli. “Katar je to, kar je obljubil, \u017ee izpolnil in mi smo to, kar smo se dogovorili, \u017ee realizirali,” je pojasnil mufti in dodal, da “se pogovarjamo z razli\u010dnimi financerji”.<\/p>\n
V negotovosti glede finan\u010dne pomo\u010di niso, je zagotovil Grabus. \u010ce bi se odlo\u010dili za izgradnjo “kak\u0161ne hi\u0161ice”, potem bi to kon\u010dali prej, tako pa je center “generacijski projekt”, za katerega so si, kot je spomnil, prizadevali 40 let. “Ne \u010dutimo se v negotovosti. Zanimivo nam je, kako je to zgodba, ki ustvarja razli\u010dne dvome, vendar se s tem ne obremenjujemo,” je \u0161e dejal.<\/p>\n
V teh dneh sicer kon\u010dujejo dovozno cesto do centra, ki jo bodo po Grabusovih besedah kmalu predali v uporabo prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane. Pojasnil je \u0161e, da je bila izgradnja ceste, za katero si \u017eelijo, da se tako simbolno kot zares imenuje d\u017eamijska ulica, zahtevna in da so jo od dr\u017eave odkupili kot stavbno zemlji\u0161\u010de.<\/p>\n
Grabus in ljubljanski \u017eupan Zoran Jankovi\u0107 sta beton v temeljno plo\u0161\u010do centra simboli\u010dno vgradila pred ve\u010d kot dvema letoma. Od leta 2008 do zaklju\u010dka prve faze so v center vlo\u017eili 20 milijonov evrov. Od tega jih je pet vlo\u017eila Islamska skupnost, 15 pa jih je prispevala dr\u017eava Katar.<\/p>\n
Osnova centra je 24 metrov visoka kocka, objekt ima 40 metrov visok minaret, pred za\u010detkom gradbenih del, katerih glavni izvajalec je podjetje Gorenje projekt, pa so v sklopu centra napovedali prostor za molitev, umivalnico za obredno umivanje, po en izobra\u017eevalni, administrativni in stanovanjski objekt, v kleti pa so predvideli parkiri\u0161\u010da, restavracijo in telovadnico.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mufti Ned\u017ead Grabus ne \u017eeli ugibati o dodatni finan\u010dni pomo\u010di, ki jo potrebujejo za nadaljevanje gradnje islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani. \u010ceprav bodo naredili vse, da bo projekt \u010dim prej kon\u010dan, upa, da bo vsaj del z d\u017eamijo nared do naslednjega ramazana. “Lahko obljubim, da bom mufti, dokler ne dokon\u010damo to d\u017eamijo,” je zatrdil.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":258094,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8758,1633,8757,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n