Na nadpovpre\u010dno izpostavljenost Slovenije pri bilateralni pomo\u010di Gr\u010diji ter pri pomo\u010di v okviru re\u0161evalnih skladov EFSF in ESM je ministrica opozorila v okviru dolge ponedeljkove razprave o ukrepih za zagotavljanje vzdr\u017enosti ogromnega gr\u0161kega dolga.<\/p>\n
Po zadnjih podatkih zna\u0161a slovenska izpostavljenost po ministri\u010dinih besedah tri odstotke bruto doma\u010dega proizvoda (BDP), kar je dale\u010d najve\u010d od vseh dr\u017eav. Prizadevajo si, da bi se zni\u017eala na povpre\u010dje, ki je okoli 2,1 odstotka BDP, oziroma nekoliko pod povpre\u010dje.<\/p>\n
Vrani\u010dar Ermanova je izrazila pri\u010dakovanje, da se bo to vpra\u0161anje ustrezno obravnavalo v okviru iskanja re\u0161itev za gr\u0161ki dolg. Slovenija po njenih besedah za zdaj ni predlagala nobenih konkretnih ukrepov in pu\u0161\u010da vrata odprta za razli\u010dne mo\u017enosti.<\/p>\n
Konkretnej\u0161a ministrica ni \u017eelela biti. “Kjer je volja, je tudi pot,” je dejala in napovedala nadaljnjo razpravo o tem z evropskimi institucijami v prihodnjih tednih, ki je ne \u017eeli prejudicirati s prehitrim izpostavljanjem posameznih ukrepov.<\/p>\n
Zaveza k ustrezni obravnavi tega vpra\u0161anja je vklju\u010dena v lansko majsko izjavo evroskupine o gr\u0161kem dolgu, ministrica pa pri\u010dakuje, da bo ta zaveza ponovljena tudi v novi izjavi evroskupine, ki naj bi bila sprejeta junija.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, zakaj evroskupina v ponedeljek ni uspela dose\u010di dogovora o gr\u0161kem dolgu, je ministrica le ponovila besede \u0161efa evroskupine Jeroena Dijsselbloema, da je bila vrzel med pri\u010dakovanji in mo\u017enostmi prevelika.<\/p>\n
Evroskupina napoveduje podrobnej\u0161o opredelitev srednjero\u010dnih ukrepov, a opozarja, da ti morajo ostati v sklopu majske izjave, torej ne posegati v glavnico dolga, in da je mogo\u010de o konkretnih \u0161tevilkah govoriti \u0161ele po izteku tretjega programa pomo\u010di, torej naslednje leto.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje, ali bo Mednarodni denarni sklad (IMF) s tem zadovoljen, slovenska ministrica odgovarja z upanjem, da se vsi zavedajo pomena dogovora in da bodo vsi pripravljeni stopiti korak nazaj od maksimalnih pri\u010dakovanj.<\/p>\n
“Vse je stvar kompromisa,” je Vrani\u010dar Ermanova odgovorila na vpra\u0161anje, ali bi bilo za Slovenijo sprejemljivo, da bi \u0161lo obmo\u010dje evra dlje od majske izjave, ki dopu\u0161\u010da ukrepe, kot so zmanj\u0161evanje obrestnih mer in podalj\u0161evanje moratorija oziroma ro\u010dnosti, ne pa tudi nominalnega odpisa dolga, kar \u017eeli IMF.<\/p>\n
Cilj je dose\u010di tak\u0161en dogovor, ki bo zadovoljil IMF, tako da bo pripravljen finan\u010dno sodelovati v tretjem programu pomo\u010di. Udele\u017eba IMF je potrebna za izpla\u010dilo naslednjega obroka Gr\u010diji, ki ga dr\u017eava potrebuje julija, ko mora odpla\u010dati okoli sedem milijard evrov dolga Evropski centralni banki (ECB).<\/p>\n
Razprava se bo nadaljevala junija. Ministrica pri\u010dakuje, da bo “dolga in zelo zelo vro\u010da”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija je v razpravi o gr\u0161kem dolgu v Bruslju znova opozorila na svojo nadpovpre\u010dno izpostavljenost pri pomo\u010di Gr\u010diji in izrazila pri\u010dakovanje po ustrezni obravnavi tega vpra\u0161anja. Izpostavljenost Slovenije zna\u0161a okoli tri odstotke BDP, kar je dale\u010d najve\u010d, zni\u017eati jo \u017eeli na povpre\u010dje, je pojasnila finan\u010dna ministrica Mateja Vrani\u010dar Erman.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":142820,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4548,3235,6113,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n