Obisk mednarodnega sejma sodobnega pohi\u0161tva (ICFF) v razstavi\u0161\u010dnem centru Jacob Javits in pogovore s poslovnimi partnerji ter slovenskimi poslovne\u017ei sta organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in javna agencija Spirit, pomagalo pa je tudi veleposlani\u0161tvo v Washingtonu in Slovensko-ameri\u0161ko poslovno zdru\u017eenje v Clevelandu.<\/p>\n
Sodelovali so predstavniki podjetij Alples, Murales, Donar, Noki in Lina Design, ki je predstavil \u0161e podjetje Bol\u010di\u010d, s katerim sta \u017ee dostavila prvi zabojnik pohi\u0161tva v Arizono.<\/p>\n
Gre za profilirane ponudnike, ki \u017eelijo trg ZDA nagovoriti z ni\u0161nimi vi\u0161je cenovnimi izdelki in storitvami, kar je sicer na sejmu ICFF \u017ee po\u010delo podjetje Asobi z blagovno znamko pohi\u0161tva in lu\u010di Tokio. Upravni direktor dru\u017ebem Gorazd Mala\u010di\u010d je dejal, da se omenjenega sejma udele\u017eujejo \u017ee pet let, svoje izdelke pa v visokem cenovnem razredu prodajajo \u0161e malce dlje.<\/p>\n
“Smo dokaj mlada blagovna znamka in deloma smo \u017ee prisotni na ameri\u0161kem trgu, ker smo imeli pred kratkim dve dobri objavi, med drugim v Huffington Postu. Pot je bila koristna v smislu povezav z ostalimi slovenskimi pohi\u0161tveniki, ker smo druga\u010de vsak v svoji zgodbi, tukaj pa smo imeli \u010das, da se med seboj pogovorimo in najdemo neko sinergijo sodelovanja,” je v izjavi za STA povedal generalni direktor Lina Design Damjan Ur\u0161i\u010d, ki zagotavlja, da je tak\u0161no sodelovanje med podjetji zagotovo mo\u017eno.<\/p>\n
V torek so se podjetniki in predstavniki GZS sestali s \u010dastnim konzulom Slovenije v New Yorku Erikom Horvatom, sicer upravnim direktorjem enega najve\u010djih kitajskih konglomeratov Fosun. Horvat je bil pred tem direktor ponovnega razvoja Svetovnega trgovinskega centra (WTC) pri javnem podjetju New Yorka in New Jerseyja Port Authority, sicer pa je stari ma\u010dek newyor\u0161kega nepremi\u010dninskega trga.<\/p>\n
Horvat je delegaciji razlo\u017eil, kaj je mogo\u010de in kaj ni priporo\u010dljivo ter se ponudil, da nave\u017ee potrebne stike med slovenskimi podjetji in ameri\u0161kimi nepremi\u010dninskimi partnerji, ki za svoje zgradbe, naj si bodo poslovne ali stanovanjske, potrebujejo pohi\u0161tvo ter s podjetji za arhitekturo, s katerimi tudi sam sodeluje.<\/p>\n
Direktor Zdru\u017eenja lesne in pohi\u0161tvene industrije pri GZS Igor Milavec je razlo\u017eil, da so po pogovoru njegovega zdru\u017eenja in lesarskega grozda z direktoratom za lesarstvo in agencijo Spirit ugotovili, da je lahko sejem skupaj s stiki z biv\u0161imi predstavniki Slovenijalesa in agenti ena dobra pot za vstop na ameri\u0161ki trg.<\/p>\n
“Slovenska pohi\u0161tvena industrija je bila v\u010dasih mo\u010dno prisotna na tem trgu. To so bili proizvajalci stolov, ki so delali velike serije. Skozi tranzicijo so postale te tovarne nekonkuren\u010dne, delno zaradi pogojev v Sloveniji, delno zaradi globalizacije, ki je prinesla nove igralce, kot sta Kitajska in Vietnam ali dr\u017eave vzhodne Evrope. Na\u0161e pla\u010de so bile enostavno previsoke, da bi lahko konkurirali,” je dejal Miklavec.<\/p>\n
Ameri\u0161ki poslovne\u017e slovenskega rodu Emil Gaspari, ki je trenutno najbolj znan kot eden od pobudnikov SloveniaVodke, je v preteklosti delal za Slovenijales, tudi sedaj pa se ukvarja s prodajo pohi\u0161tva. Povedal je, da je Slovenija po letu 2007 zapustila ameri\u0161ki trg pohi\u0161tva in za vrnitev potrebuje na\u010drt ter uvodne finan\u010dne vlo\u017eke.<\/p>\n
Gapsari je skupaj s Horvatom in arhitektko in oblikovalko Manco Ahlin podaril, da slovenska podjetja z masovno proizvodnjo ne morejo tekmovati, ampak potrebujejo kakovost, s katero lahko dose\u017eejo vi\u0161jo ceno. Horvat je menil, da so izdelki, ki so mu jih predstavili, res kakovostni in oblikovalsko domiselni, Ahlinova pa je menila, da je potrebna tudi fizi\u010dna prisotnost na trgu. “Potrebna je tudi neka posebna zgodba, posebna ponudba, ker je konkurenca ogromna,” je dejala.<\/p>\n
ZDA po pojasnilih Spirita in GZS sicer sodijo med pomembnej\u0161e slovenske zunanjetrgovinske partnerje, saj blagovna menjava na leto dose\u017ee 850 milijonov evrov in se pove\u010duje, lani je bilo skoraj 200 milijonov prese\u017eka izvoza nad uvozom.<\/p>\n
Najbolj zastopane blagovne skupine na strani izvoza so zdravila, izdelki iz jekla, gospodinjski aparati in elektri\u010dni motorji. Najve\u010d uva\u017eamo olja iz nafte, letal, turbin in kemi\u010dnih surovin. Po podatkih Banke Slovenije je v Sloveniji za 63 milijonov evrov ameri\u0161kih neposrednih investicij, slovenske v ZDA pa odtehtajo za 21 milijonov evrov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Delegacija predstavnikov pohi\u0161tvenih podjetij se je na poslovno-informativnem obisku ZDA v New Yorku seznanila s pogoji in mo\u017enostmi delovanja na velikem in raznolikem ameri\u0161kem trgu. Tam je slovenska pohi\u0161tvena industrija neko\u010d dobro poslovala, po osamosvojitvi oz. po zadnji veliki krizi leta 2008, pa je \u0161lo navzdol.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":258546,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2391,4239,1595,4218,1682],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n