Kot so po seji vlade sporo\u010dili iz urada vlade za komuniciranje, vlada predlaganih sprememb ureditve minimalne pla\u010de ne podpira, ker “tako ob\u010dutljivo vpra\u0161anje, kot je opredelitev minimalne pla\u010de, zahteva temeljit socialni dialog s podrobno preu\u010ditvijo razli\u010dnih argumentov in upo\u0161tevnih okoli\u0161\u010din, ob hkratnem upo\u0161tevanju u\u010dinkov sprememb na dru\u017ebeno blaginjo in gospodarski razvoj, kar pa predlagatelji ob pripravi zakona niso upo\u0161tevali”.<\/p>\n
Vlada je v mnenju med drugim spomnila, da se v Sloveniji pla\u010de urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci in sindikati, ki se dogovarjajo tudi o vi\u0161ini najni\u017ejih oz. osnovnih pla\u010d za razli\u010dne ravni zahtevnosti dela, z zakonom o minimalni pla\u010di pa se na dr\u017eavni ravni dolo\u010da vi\u0161ina minimalne pla\u010de, ki jo morajo vsi delodajalci spo\u0161tovati pri pla\u010dilu delavcev za njihovo opravljeno delo.<\/p>\n
Po zakonu o minimalni pla\u010di so iz obsega minimalne pla\u010de izklju\u010deni dodatki za nadurno delo, no\u010dno delo, delo v nedeljo in na praznike, poleg tega v minimalno pla\u010do ni mogo\u010de v\u0161tevati povra\u010dil stro\u0161kov (za prevoz, prehrano) in drugih prejemkov (regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). V ZL pa predlagajo, da bi iz minimalne pla\u010de izlo\u010dili vse dodatke in da bi postala najni\u017eja osnovna pla\u010da.<\/p>\n
Vlada je ocenila, da bi predlagana sprememba pove\u010dala obremenitev za delodajalce in ogrozila njihovo poslovanje. Okvirna ocena finan\u010dnega u\u010dinka izlo\u010ditve vseh dodatkov in delovne uspe\u0161nosti iz minimalne pla\u010de bi za javni sektor zna\u0161ala 10,3 milijona evrov bruto bruto letno, pri tem pa ni upo\u0161tevano, da se vsem prejemnikom razlike do minimalne pla\u010de zvi\u0161a osnova za izra\u010dun nadomestil (dopust, praznik, bolni\u0161ka odsotnost), je zapisala vlada.<\/p>\n
Sistemska ureditev minimalne pla\u010de bo morala biti tudi v prihodnje prvenstveno predmet usklajevanja med socialnimi partnerji in vlado, pri \u010demer si bo vlada “\u0161e naprej prizadevala za konstruktiven socialni dialog in doseganje naj\u0161ir\u0161ega mo\u017enega soglasja socialnih partnerjev pri vseh obravnavanih vpra\u0161anjih s podro\u010dja minimalne pla\u010de ter za pravi\u010dnej\u0161o in hkrati vzdr\u017eno re\u0161itev izpostavljene problematike”, so navedli.<\/p>\n
“Obenem si bodo nedvomno tudi partnerji posameznih kolektivnih pogodb \u0161e naprej prizadevali tudi podro\u010dje osnovnih oz. izhodi\u0161\u010dnih pla\u010d dogovoriti na na\u010din, ki bo najbolj upo\u0161teval mo\u017enosti in potrebe delodajalcev in delavcev, saj kolektivne pogodbe predstavljajo bistveni temelj urejanja pla\u010d za razli\u010dne ravni zahtevnosti dela,” je menila vlada in dodala, da je “ravno praksa dolo\u010danja izhodi\u0161\u010dnih oziroma ‘najni\u017ejih pla\u010d’ ali ‘najni\u017ejih osnovnih pla\u010d’ pod ravnjo zakonsko dolo\u010dene minimalne pla\u010de predstavlja razlog, da so v dolo\u010denih primerih nekateri dodatki \u0161e vklju\u010deni v minimalno pla\u010do”.<\/p>\n
Zavrnitev predlogov ZL je pogoj delodajalcev za vrnitev za pogajalsko mizo o spremembah delovne zakonodaje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vlada ne podpira predloga novele zakona o minimalni pla\u010di, ki ga je v DZ vlo\u017eila poslanska skupina ZL in ki predvideva izlo\u010ditev vseh dodatkov iz minimalne pla\u010de. Kot pravi vlada, bi spremembe pomenile dodatno finan\u010dno breme za delodajalce, pa tudi sicer gre pri minimalni pla\u010di za ob\u010dutljivo vpra\u0161anje, ki zahteva socialni dialog.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":258773,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[8983,7695,1595,6249],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n