Omenjena objava zaokro\u017euje sklop raziskav o mehanizmih aktivacije prirojenega imunskega odgovora na bakterijske in virusne oku\u017ebe. Laboratorij Kemijskega in\u0161tituta namre\u010d \u017ee desetletje preu\u010duje imunski odziv na\u0161ega telesa, katerega vloga je zaznavanje oku\u017eb s patogeni in ustrezen odziv nanje, pa tudi popravljanje po\u0161kodb in odstranjevanje rakavih celic.<\/p>\n
Kot je pojasnila raziskovalka Mojca Ben\u010dina, ima \u010dlove\u0161ko telo razvite tri ravni obrambe pred oku\u017ebami. Kadar mehanska obramba s ko\u017eo in telesnimi teko\u010dinami ne zado\u0161\u010da, se aktivira prirojeni imunski odziv, nato pa \u0161e pridobljeni imunski odziv.<\/p>\n
Slovenski raziskovalci so se ukvarjali predvsem s srednjo stopnjo – prirojenim imunskim sistemom, ki se deduje. Del tega sistema predstavljajo tudi receptorji oz. proteini, kot je denimo TLR9, ki so ga raziskovalci vzeli pod drobnogled.<\/p>\n
Vloga receptorja je, da prepoznava bakterijsko in virusno DNK ter s tem aktivira imunski odziv v teh celicah – \u010dloveka torej pripravi na obrambo pred oku\u017ebami. V posebnih pogojih lahko receptor prepoznava tudi \u010dloveku lastno DNK, pri \u010demer pride do avtoimunskih obolenj, kot je denimo revmatoidni artritis, lupus itd.<\/p>\n
Da se omenjeni receptor aktivira z dalj\u0161imi segmenti DNK, je bilo znano \u017ee prej, slovenski raziskovalci pa so odkrili, da TLR9 prepoznava tudi zelo kratke fragmente DNK. Ugotovili so, da prisotnost zelo kratkih fragmentov oja\u010da imunski odziv, ter torej prvi dokazali, da je pomo\u010d kratkih segmentov DNK lahko u\u010dinkovita.<\/p>\n
“Gre za odkritje, ki ga doslej \u0161e niso opisali v nobeni znanstveni literaturi. V mozaik znanja o receptorju TLR9 smo dodali nekaj novega,” je pojasnila Ben\u010dina.<\/p>\n
Kot je dejala raziskovalka, so aktivatorji receptorja TLR9 za farmacevtsko industrijo zelo pomembni. Njihova izdelava je enostavna in poceni, u\u010dinki pa predvidljivi in dobro raziskani, kar jih uvr\u0161\u010da med primerne dodatke cepivom. Farmacevtska industrija zato veliko vlaga v to, da bi pri pripravi sodobnih cepiv lahko uporabljali ravno aktivatorje tega receptorja.<\/p>\n
Odkritje raziskovalcev Kemijskega in\u0161tituta lahko po besedah Ben\u010dine pomaga pri razli\u010dnih aplikacijah v medicini. Odkritje je med drugim pomembno pri na\u010drtovanju novih aktivatorjev receptorja, pri pripravi bolj u\u010dinkovitih cepiv in v imunoterapiji raka. Hkrati pa odkritje opozarja, da dokazana prisotnost zelo kratkih fragmentov DNK lahko vpliva na razvoj in ohranjanje vnetja ob avtoimunih obolenjih.<\/p>\n
Raziskave so bile v celoti zasnovane in izvedene na Kemijskem in\u0161titutu oziroma odseku za sintezno biologijo in imunologijo ter s pomo\u010djo opreme Centra odli\u010dnosti ENFIST. Delo je nastalo pod vodstvom Mojce Ben\u010dina in Romana Jerale in prve avtorice Jelke Pohar. K celoti so s svojim znanjem in delom prispevali tudi Du\u0161ko Lain\u0161\u010dek, Karolina Ivi\u010dak Kocjan in Mi\u0161a-Mojca Cajnko.<\/p>\n
Pri raziskovalnem delu je sodelovalo tudi ve\u010d \u0161tudentov Univerze v Ljubljani, ki so \u017eeleli pridobiti raziskovalne izku\u0161nje. Raziskave je finan\u010dno podprla tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.<\/p>\n
Raziskovalci Kemijskega in\u0161tituta sicer \u017ee nadaljujejo s projektom, v okviru katerega \u017eelijo priti do izbolj\u0161av pri cepivih, v povojih pa so tudi raziskave, kako bi lahko celice aktivirali na daljavo z ultrazvokom.<\/p>\n
Kot je ob tem \u0161e dodala raziskovalka, se zaradi stanja na podro\u010dju financiranja znanosti vseskozi veliko razmi\u0161lja o tem, katere eksperimente sploh izvesti, da ne bi porabili preve\u010d sredstev. “Precej moramo razmi\u0161ljati o tem, da najdemo inovativne na\u010dine, kako se izogniti stro\u0161kom. Vedno bolj se torej razmi\u0161lja o tem, kam znanost usmeriti, saj \u010de finan\u010dnih sredstev ni, dolo\u010denih eksperimentov ni mogo\u010de izvesti.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Raziskovalci odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem in\u0161titutu so pri\u0161li do pomembnega odkritja, s katerim so doprinesli k razumevanju mehanizma aktivacije imunskega odziva. Odkritje, ki prina\u0161a pomembne izbolj\u0161ave v razvoj sodobnih cepiv in imunoterapijo raka, so objavili v majski izdaji revije Nature Communications.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":257388,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2344,1538,1595,1645],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n