\u017delimo dose\u010di najve\u010d, iztisniti od dneva najve\u010d, se najve\u010d nau\u010diti, otrokom omogo\u010diti najbolj\u0161e, \u017eiveti najbolj kvalitetno, ustvariti najve\u010d, kar je mo\u017eno \u2026 Cel dan smo vpre\u017eeni v aktivnosti, imamo \u010dezmerno natrpane urnike, preve\u010d smo zaposleni, imamo razpr\u0161eno (fragmentirano) pozornost, nismo prisotni, nismo na voljo, \u010das nam venomer polzi iz rok, imamo nedokon\u010dane stvari, zamujamo, hitimo, nimamo \u010dasa \u2026 Robert Balen Albert Mrgole, psiholog, sociolog, dru\u017einski terapevt, o stresu ob koncu \u0161olskega leta Smo generacija X, ki od vseh generacij doslej velja za najbolj izpostavljeno stresom. Ob tem smo kot stranski u\u010dinek razvili na\u010din star\u0161evstva, ki je vsiljiv in nadzorovalen, helikoptersko star\u0161evstvo, kjer smo pozorni na vsak najmanj\u0161i razvojni korak. Kjer nadzorujemo, du\u0161imo, priganjamo \u2013 in ho\u010demo biti hkrati razumevajo\u010di in podporni. Ob takem kaosu se nekje nujno zatakne. Kultura stresnega na\u010dina \u017eivljenja z vsiljivim star\u0161evstvom otrokom onemogo\u010da, da bi razvijali svoje izku\u0161nje na na\u010din ob\u010dutka in zavedanja lastni\u0161tva. Otroci preprosto niso lastniki svojih izku\u0161enj. Izku\u0161nja u\u010denja in obiskovanja izobra\u017eevalnih ustanov tako ni otrokovo lastni\u0161tvo, ampak to delajo za star\u0161e. In v tem seveda ne vidijo nobenega smisla. Stresni na\u010din \u017eivljenja smo prenesli tudi v otrokov urnik. Otroci imajo preve\u010d natrpane urnike, dele\u017eni so pritiskov glede svojih \u0161olskih rezultatov. Po drugi strani se iz te ujetosti umaknejo v pretirano lagodnost ob zabavi z elektronskimi napravami. Otroci ne vidijo smisla v \u0161oli, v u\u010denju. Odla\u0161ajo z nalogami in u\u010denjem. Ne delajo ve\u010d doma\u010dih nalog, ker jim niso smiselne. Umaknejo se v virtualne svetove in upajo, da bo stres minil. Otroci imajo preve\u010d natrpane urnike, dele\u017eni so pritiskov glede svojih \u0161olskih rezultatov Panika ob koncu \u0161olskega leta je le vrh ledene gore stresnega na\u010dina \u017eivljenja, v katerega smo vsi potopljeni. Kako izstopiti iz tega? Ne vidim druge mo\u017enosti kot radikalno presekati s hlastanjem za ve\u010d. Torej z osre<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u017delimo dose\u010di najve\u010d, iztisniti od dneva najve\u010d, se najve\u010d nau\u010diti, otrokom omogo\u010diti najbolj\u0161e, \u017eiveti najbolj kvalitetno, ustvariti najve\u010d, kar je mo\u017eno \u2026 Cel dan smo vpre\u017eeni v aktivnosti, imamo \u010dezmerno natrpane urnike, preve\u010d smo zaposleni, imamo razpr\u0161eno (fragmentirano) pozornost, nismo prisotni, nismo na voljo, \u010das nam venomer polzi iz rok, imamo nedokon\u010dane stvari, zamujamo, hitimo, nimamo \u010dasa \u2026 Robert Balen Albert Mrgole, psiholog, sociolog, dru\u017einski terapevt, o stresu ob koncu \u0161olskega leta Smo generacija X, ki od vseh generacij doslej velja za najbolj izpostavljeno stresom. Ob tem smo kot stranski u\u010dinek razvili na\u010din star\u0161evstva, ki je vsiljiv in nadzorovalen, helikoptersko star\u0161evstvo, kjer smo pozorni na vsak najmanj\u0161i razvojni korak. Kjer nadzorujemo, du\u0161imo, priganjamo \u2013 in ho\u010demo biti hkrati razumevajo\u010di in podporni. Ob takem kaosu se nekje nujno zatakne. Kultura stresnega na\u010dina \u017eivljenja z vsiljivim star\u0161evstvom otrokom onemogo\u010da, da bi razvijali svoje izku\u0161nje na na\u010din ob\u010dutka in zavedanja lastni\u0161tva. Otroci preprosto niso lastniki svojih izku\u0161enj. Izku\u0161nja u\u010denja in obiskovanja izobra\u017eevalnih ustanov tako ni otrokovo lastni\u0161tvo, ampak to delajo za star\u0161e. In v tem seveda ne vidijo nobenega smisla. Stresni na\u010din \u017eivljenja smo prenesli tudi v otrokov urnik. Otroci imajo preve\u010d natrpane urnike, dele\u017eni so pritiskov glede svojih \u0161olskih rezultatov. Po drugi strani se iz te ujetosti umaknejo v pretirano lagodnost ob zabavi z elektronskimi napravami. Otroci ne vidijo smisla v \u0161oli, v u\u010denju. Odla\u0161ajo z nalogami in u\u010denjem. Ne delajo ve\u010d doma\u010dih nalog, ker jim niso smiselne. Umaknejo se v virtualne svetove in upajo, da bo stres minil. Otroci imajo preve\u010d natrpane urnike, dele\u017eni so pritiskov glede svojih \u0161olskih rezultatov Panika ob koncu \u0161olskega leta je le vrh ledene gore stresnega na\u010dina \u017eivljenja, v katerega smo vsi potopljeni. Kako izstopiti iz tega? Ne vidim druge mo\u017enosti kot radikalno presekati s hlastanjem za ve\u010d. Torej z osre<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n