V okviru priprave strategije so se na ljubljanski ob\u010dini oprli tudi na anketo med ob\u010dani. Sodelavec regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije RRA LUR Aidan Cerar, ki je sodeloval pri pripravi ankete, je izpostavil, da so sodelujo\u010di izkazali visoko naklonjenost na\u010drtovanju strategije. Ukrepi, zlasti tisti s podro\u010dja kolesarjenja, pa so bili v zadnjem desetletju dobro sprejeti.<\/p>\n
Med sklepi ankete, ki so jo izvedli med 11. januarjem in 31. marcem, je Cerar med drugim na\u0161tel izbolj\u0161anje pogojev za kolesarjenje in pe\u0161a\u010denje ter razvoj vsega javnega prometa, tudi na ra\u010dun manj\u0161e rabe osebnih avtomobilov. V proces oblikovanja strategije so v sklopu ankete na ob\u010dini vklju\u010dili 750 posameznikov, sodelovalo je sicer ve\u010d ko 1600 me\u0161\u010danov, imeli pa so okoli 1700 predlogov.<\/p>\n
Na podlagi ankete in javnih razprav so oblikovali cilje in tako je nastal dokument Celostna prometna strategija in akcijski na\u010drt, ki ju bodo mestni svetniki obravnavali na junijski seji.<\/p>\n
Ljubljanski pod\u017eupan Ko\u017eelj, ki je bdel nad pripravo strategije, je izrazil veselje, da je ta pri koncu. Kot je pojasnil, so bili pred \u0161estimi leti, ko so na ob\u010dini za\u010deli pripravljati prometno politiko, ves \u010das v dilemi, kaj bodo rekli ljudje, z anketo pa so tudi znanstveno dokazali, da je bila filozofija, ki ji sledijo, pravilna.<\/p>\n
\u0160e posebej ga veseli dejstvo, da osebni avtomobil ni ve\u010d primarno sredstvo, na katerega ljudje pomislijo. Tudi med pobudami, ki so jih prejeli s strani ob\u010danov, se jih je 48 nana\u0161alo na urejanja motornega prometa, 215 pa na urejanje kolesarjenja. Polovica tistih, vezanih na motorni promet, je bila namenjena umirjanju prometa, je pojasnil in dodal, da je bilo le malo pobud za \u0161iritev cest.<\/p>\n
V Ljubljani bodo sicer v leto\u0161njem letu veliko pozornosti namenili urejanju obstoje\u010dih prometnic. Kot je dejal \u017eupan Zoran Jankovi\u0107, bodo odprli in uredili 200 cest.<\/p>\n
Najprej se bo za\u010dela delati Pre\u0161ernova cesta od Tivolske proti Trgu mladinskih in delovnih brigad, ampak po fazah, da omogo\u010damo pretok, je pojasnil \u017eupan. Sledili bosta Gosposvetska in Dalmatinova, nato severni del Slovenske ceste, ki bo imel enake tlakovce kot srednji del. Prenove sta potrebni tudi Dvorakova, Kersnikova in Vo\u0161njakova, je \u0161e pojasnil \u017eupan in poudaril, da vseh cest naenkrat ne morejo zapreti, zato bodo dela tekla postopoma.<\/p>\n
Dana\u0161nje novinarske konference se je udele\u017eil tudi Peter Lipar iz Prometnotehni\u0161kega in\u0161tituta na Fakulteti za gradbeni\u0161tvo in geodezijo v Ljubljani. Izpostavil je, da se je na\u010drtovanje mest in mestnih prometnic v zadnjih 20 letih mo\u010dno spremenilo oz. so se “zgodili tektonski premiki”.<\/p>\n
Cesta po besedah Liparja ni ve\u010d zgolj povezava med dvema to\u010dkama, ampak je postala skupni socialni prostor. Ko govorimo o Celostni prometni strategiji, pri\u010dakujemo bolj\u0161o izrabo \u017ee obstoje\u010dih prometnih povr\u0161in, izbolj\u0161anje kakovosti \u017eivljenja, bolj\u0161e bivalno okolje, bolj\u0161o prometno varnost v \u010dasu, ko promet mo\u010dno nara\u0161\u010da in vzporedno s tem rastejo tudi prometne nesre\u010de. Od politike pri\u010dakujem tudi neko racionalnej\u0161o in cenej\u0161o mobilnost, je dodal.<\/p>\n
Jankovi\u0107 je glede prometne strategije izpostavi, da je pomembno, da izbiro mobilnosti prepustijo posameznikom. Klju\u010dno je zmanj\u0161anje uporabe avtomobila.<\/p>\n
V prometni strategiji so sicer posodobili tudi cilj, da se do leta 2020 opravi tretjina poti pe\u0161 in s kolesom, tretjina z javnim mestnim prevozom in tretjina z osebnim avtomobilom. Tako je v novi strategiji na\u010drtovano, da bosta do leta 2027 dve tretjini poti opravljeni na trajnosten na\u010din, torej pe\u0161, s kolesom ali z javnim potni\u0161kim prometom, tretjina pa z osebnimi avtomobili.<\/p>\n
Kot je poudaril Ko\u017eelj, so cilj, ki bi ga morali na podro\u010dju pe\u0161a\u010denja dose\u010di do leta 2020, \u017ee presegli, saj je odstotek pe\u0161 poti \u017ee na 35 odstotkih. Uporaba osebnih vozil medtem vztrajno pada, kot je ocenil pod\u017eupan, so bili \u0161e pred leti na 75-odstotni rabi, danes pa je z osebnimi vozili opravljenih 42 odstotkov poti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na ljubljanski ob\u010dini zaklju\u010dujejo pripravo ob\u010dinske celostne prometne strategije, s katero \u017eelijo \u0161e dodatno spodbuditi trajnostno mobilnost. Na ob\u010dini so zastavili ambiciozne cilje, saj so nekatere, na\u010drtovane do leta 2020, \u017ee presegli. Pod\u017eupana Janeza Ko\u017eelja \u0161e posebej veseli, da v ob\u010dini vztrajno pada raba osebnih vozil.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[2171,8815,1633,8340,1595,6976,4441],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n