Slovenci so osvojili deseto mesto med 28 ekipami, pet jih je obupalo ali pa so bile diskvalificirane. “Te\u017eka, dolga, a lepa izku\u0161nja,” je misli po prihodu na cilj avanture v Karpatih strnil Koro\u0161ec Janez Gorjanc. Janez Gorjanc Utrujena, a zadovoljna slovenska ekipa V tej dirki po prostranstvih Karpatov niti do konca ne ve\u0161, na katero mesto si sploh uvr\u0161\u010den, saj si prepu\u0161\u010den lastni orientaciji v vnaprej dolo\u010denem koridorju. Prihod v cilj je nazorno kazal sre\u010do na neobritih obrazih ter od blata in potu prekriti ko\u017ei in razmr\u0161enih laseh. “Ko smo pa stopili iz vozil, so premo\u010deni in blatni voja\u0161ki \u0161kornji ter vsa obleka pripovedovali vso zgodbo,” se spominja Gorjanc. Eno zemljevidi, drugo teren Da so eno zemljevidi in koridor, ki ga dolo\u010di organizator, drugo pa teren, so se prepri\u010dali kaj kmalu. Stare ruske karte, od katerih so si veliko obetali, ka\u017eejo tudi ceste in poti, ki jih tako reko\u010d ni ve\u010d. Prerasel jih je gozd ali pa je cesto pogoltnil hudournik, zato so vo\u017enje po re\u010dnih strugah, polnih kamnov in lukenj, pogosto edina mo\u017enost. \u010ce je \u017ee vreme bilo prijazno, pa bukova debla na cestah ni\u010d kaj. Kam naj padejo, ne spra\u0161ujejo, zato jih je bilo treba umikati z rokami ali se jih lotiti s sekiro. A te\u017eji pogoji so \u0161ele prihajali. Janez Gorjanc Pogosto ni \u0161lo drugje kot po strugah potokov in hudournikov. Organizator je znotraj koridorja ozna\u010dil tudi mo\u017ene bencinske \u010drpalke, del naloge pa je bila \u0161e orientacija do splava za avtomobile, ki vodi preko \u0161iroke reke. Ampak splav ni deloval zaradi prepovedi romunskih uradnikov. Znajdi se, kdor se more! Nujno se je bilo treba prilagoditi in iskati pot preko reke \u010dez mostove kar nekaj kilometrov stran. \u010cas vo\u017enje \u0161tiri- in tridnevne etape je bil omejen na dnevno svetlobo, posadka in terenca postajajo utrujeni. Zve\u010der pa priprava tabora, hrane in strategije za naprej. Prve okvare, a z mo\u0161tvi si pomagajo tudi drug drugega vle\u010di iz blata, \u010de se sre\u010dajo. Ko se resno zalomi “Najhuj\u0161i je bil ekstremno strm klanec z g<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenci so osvojili deseto mesto med 28 ekipami, pet jih je obupalo ali pa so bile diskvalificirane. “Te\u017eka, dolga, a lepa izku\u0161nja,” je misli po prihodu na cilj avanture v Karpatih strnil Koro\u0161ec Janez Gorjanc. Janez Gorjanc Utrujena, a zadovoljna slovenska ekipa V tej dirki po prostranstvih Karpatov niti do konca ne ve\u0161, na katero mesto si sploh uvr\u0161\u010den, saj si prepu\u0161\u010den lastni orientaciji v vnaprej dolo\u010denem koridorju. Prihod v cilj je nazorno kazal sre\u010do na neobritih obrazih ter od blata in potu prekriti ko\u017ei in razmr\u0161enih laseh. “Ko smo pa stopili iz vozil, so premo\u010deni in blatni voja\u0161ki \u0161kornji ter vsa obleka pripovedovali vso zgodbo,” se spominja Gorjanc. Eno zemljevidi, drugo teren Da so eno zemljevidi in koridor, ki ga dolo\u010di organizator, drugo pa teren, so se prepri\u010dali kaj kmalu. Stare ruske karte, od katerih so si veliko obetali, ka\u017eejo tudi ceste in poti, ki jih tako reko\u010d ni ve\u010d. Prerasel jih je gozd ali pa je cesto pogoltnil hudournik, zato so vo\u017enje po re\u010dnih strugah, polnih kamnov in lukenj, pogosto edina mo\u017enost. \u010ce je \u017ee vreme bilo prijazno, pa bukova debla na cestah ni\u010d kaj. Kam naj padejo, ne spra\u0161ujejo, zato jih je bilo treba umikati z rokami ali se jih lotiti s sekiro. A te\u017eji pogoji so \u0161ele prihajali. Janez Gorjanc Pogosto ni \u0161lo drugje kot po strugah potokov in hudournikov. Organizator je znotraj koridorja ozna\u010dil tudi mo\u017ene bencinske \u010drpalke, del naloge pa je bila \u0161e orientacija do splava za avtomobile, ki vodi preko \u0161iroke reke. Ampak splav ni deloval zaradi prepovedi romunskih uradnikov. Znajdi se, kdor se more! Nujno se je bilo treba prilagoditi in iskati pot preko reke \u010dez mostove kar nekaj kilometrov stran. \u010cas vo\u017enje \u0161tiri- in tridnevne etape je bil omejen na dnevno svetlobo, posadka in terenca postajajo utrujeni. Zve\u010der pa priprava tabora, hrane in strategije za naprej. Prve okvare, a z mo\u0161tvi si pomagajo tudi drug drugega vle\u010di iz blata, \u010de se sre\u010dajo. Ko se resno zalomi “Najhuj\u0161i je bil ekstremno strm klanec z g<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n