Na Spletno oko je bilo lani podanih 1273 prijav neprimerne vsebine na spletu, medtem ko jih je bilo leta 2012 ve\u010d kot 4700, je dejal Andrej Motl s prijavne to\u010dke Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnej\u0161i internet v koordinaciji fakultete za dru\u017ebene vede v Ljubljani.<\/p>\n
Ti podatki po njegovih besedah ne pomenijo, da je neprimernih vsebin manj. Pa\u010d pa je prijav manj zaradi izku\u0161enj, da prijavljena vsebina ni prepoznana kot sovra\u017eni govor. Zakonska interpretacija sovra\u017enega govora je namre\u010d zelo ozka, je pojasnil.<\/p>\n
Spletno oko obravnava sovra\u017eni govor, kot je opredeljen v kazenskem zakoniku. Gre za javno spodbujanje sovra\u0161tva, nasilja in nestrpnosti do dolo\u010denih dru\u017ebenih skupin na na\u010din, ki lahko vodi tudi k neposrednemu ogro\u017eanju teh skupin.<\/p>\n
Mediji se morajo zavedati, da krepijo tisto, kar se dogaja v dru\u017ebi in na dru\u017ebenih omre\u017ejih, je opozoril novinar Dela Lenart J. Ku\u010di\u0107. “Dol\u017eni so, da tistega, kar je mogo\u010de prepoznati kot negativno in \u0161kodljivo prakso, ne krepijo,” je pozval.<\/p>\n
Mediji lahko sovra\u017eni govor na spletu po njegovih besedah prepre\u010dijo med drugim z uvedbo registracije. “Ko odvzame\u0161 komentatorjem anonimnost, je sovra\u017enega govora manj,” je dejal v prispevku o vlogi medijev pri omejevanju sovra\u017enega govora.<\/p>\n
Po njegovem opozorilu se ne bi smeli bati obto\u017eb o cenzuri. Cenzuro lahko namre\u010d izvaja dr\u017eava, ne posameznik, je dejal. Tistim, ki se bojijo o\u010ditkov o cenzuri, je svetoval, naj se vpra\u0161ajo, ali ta, ki zase zahteva svobodo govora, tudi sam spo\u0161tuje in zagovarja svobodo drugih.<\/p>\n
Mediji morajo po njegovem mnenju postaviti jasna pravila na tem podro\u010dju. Tako bodo la\u017eje odgovarjali na prito\u017ebe, je pojasnil.<\/p>\n
Po njegovih besedah se je odnos med politiki in mediji v zadnjem obdobju precej spremenil. V preteklosti so imeli politiki svetovalce za to, kako priti v medije, zdaj pa jih zanima, kako priti mimo medijev,” je dejal. Kot zna\u010dilen primer za tak pristop je omenil ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa, vendar pa se tako stali\u0161\u010de raz\u0161irja tudi v Sloveniji, je spomnil.<\/p>\n
Ronald Eissens iz Mednarodne mre\u017ee proti sovra\u017enemu govoru na internetu z Nizozemske je menil, da bi morala dru\u017ebena omre\u017eja delovati pregledno in si postaviti jasna merila glede sovra\u017enega govora. Dru\u017eba je sprejela sovra\u017eni govor kot normalen del \u017eivljenja, kar pa ni prav, saj je sovra\u017eni govor nesprejemljiv, je opozoril.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010dina sovra\u017enega govora v Sloveniji se pojavi na dru\u017ebenih omre\u017ejih, so opozorili na posvetu o sovra\u017enem govoru, ki ga je v Ljubljani organizirala fakulteta za dru\u017ebene vede. \u0160tevilo prijav na prijavno to\u010dko Spletno oko je v zadnjih letih upadlo, ker ljudje predpostavljajo, da prijavljena vsebina ne bo prepoznana kot sovra\u017eni govor, so dejali.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":128983,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[1595,7513,6416,8443],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n