“Lahko re\u010demo, da je na nekaterih obmo\u010djih Slovenije vodni primanjkljaj, saj je padlo manj de\u017eja, izhlapelo pa ve\u010d, kot ga je padlo,” navaja agrometeorologinja, ki tako opozarja na primanjkljaj vlage v povr\u0161inskih slojih tal zaradi vro\u010dine in potrebo po namakanju oz. zalivanju. A kak\u0161nih dramati\u010dnih razmer na Arsu ne opa\u017eajo.<\/p>\n
Letos je sicer bilo \u017ee spomladi nekaj te\u017eav s pomanjkanjem de\u017eja v marcu, a se je nato stanje aprila popravilo, a so bile padavine neenakomerno razporejene. Je pa mar\u010devski su\u0161ni stres prizadel predvsem ozimne posevke \u017eit in travinje, zato sta se je\u010dmen in p\u0161enica slab\u0161e razra\u0161\u010dala, kar se bo pokazalo tudi na pridelku, tudi prve ko\u0161nje trave so ponekod bile skromnej\u0161e, \u0161e navaja agrometeorologinja Andreja Su\u0161nik.<\/p>\n
“Posebnega alarma zaenkrat \u0161e ni,” pravi tudi Miran Nagli\u010d s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Tudi napovedi za prihodnje dni ka\u017eejo na ponekod nekaj de\u017eja, kar pa hkrati pomeni, da ga ponekod tudi ne bo in bodo tako nekatera obmo\u010dja ostala brez padavin.<\/p>\n
Po podatkih Arsa je ve\u010dja su\u0161a slovensko kmetijstvo v zadnjih 50 letih prizadela 16-krat, od tega samo od leta 2000 naprej osemkrat. Zadnja ve\u010dja kmetijska su\u0161a je bila v Sloveniji leta 2013. Se pa sicer slovensko kmetijstvo vsako leto ponekod soo\u010da s su\u0161o, zato je \u0161e posebej v kmetijski pridelavi, ki je tr\u017eno orientirana, potrebno dodajanje vode. Leta 2015 je bilo bolj su\u0161no v severovzhodnem delu Slovenije, tudi lani so se nekatera obmo\u010dja spopadala s primanjkljaji vode oz. padavin, je pa to vsakoletna te\u017eava na Primorskem, izpostavlja Su\u0161nikova.<\/p>\n
Arso sicer v sredo gosti seminar Pripravimo se na su\u0161o v okviru projekta, v katerem sodeluje z ve\u010d dr\u017eavami Podonavske regije. Predvsem slovenskim kmetijskim pridelovalcem pa bo namenjen dnevni bilten, ki ga bo Arso za\u010del kmalu objavljati na svojih spletnih straneh, v njem pa bodo na voljo podatki o izhlapevanju, temperaturah tal, vro\u010dinski in su\u0161ni indeksi in podobno za 15 slovenskih regij. Z njimi si bodo lahko kmetje pomagali pri razli\u010dnih tehnolo\u0161kih ukrepih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Predvsem na obmo\u010djih, ki \u017ee sicer dobijo manj de\u017eja, to je na Primorskem ter na severovzhodu in jugovzhodu dr\u017eave, se trenutno ka\u017eejo dolo\u010dene su\u0161ne razmere, je STA dejala agrometeorologinja Andreja Su\u0161nik z Agencije RS za okolje (Arso), kjer pa kak\u0161nih dramati\u010dnih razmer ne opa\u017eajo. Podobno ugotavljajo tudi v kmetijski svetovalni slu\u017ebi.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":265921,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[5735,1595,8044,2149,7531,2725],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n