Kot re\u0161itev vidi ponovno vzpostavitev zaupanja s konkretnimi dejanji in ta naloga mora biti za obe dr\u017eavi pomembnej\u0161a od vseh drugih. “Zaupanje bo ovrglo sumni\u010denja o namenih ene ali druge dr\u017eave, pa tudi dvome v iskrenost in pripravljenost spo\u0161tovati dogovorjeno,” je povedal in dodal, da nih\u010de na svetu ne more “uspeti sam, sprt s sosedi in brez prijateljev”. Zato odnosi s sosedi ne smejo biti predmet notranjepoliti\u010dih obra\u010dunavanj, je opozoril. Na koncu pa je izrazil prepri\u010danje, da si pravega prijateljstva in skupnega nastopanja \u017eelijo ljudje v obeh dr\u017eavah. “Prepri\u010dati je treba tudi politike”. Sicer je dejal, da \u017eica ob Kolpi simbolizira nere\u0161ena odprta vpra\u0161anja med Slovenijo in Hrva\u0161ko, ki naj bi bila posledica napak, narejenih tako v Ljubljani kot tudi v Zagrebu. “Ne znamo in nismo pripravljeni re\u0161iti mejnih sporov brez obremenjevanja \u017ee tako negotove Evrope. Ne znamo se sporazumeti o re\u0161itvah glede migrantov, nuklearke, dolgov Ljubljanske banke do ban\u010dnih var\u010devalcev in hrva\u0161kih podjetij do Ljubljanske banke, Mercatorja, mejne kontrole, prislu\u0161kovanja politikom,” je bil kriti\u010den. Kot napa\u010dno je omenil tudi spodbijanje verodostojnosti mednarodnih institucij, na katere je bila prelo\u017eena odgovornost za re\u0161itev na\u0161tetih odprtih vpra\u0161anj. Tudi kolone na mejah so po njegovih besedah posledica tega, da ni pogovorov o re\u0161itvah, pri tem pa meni, da bi morala tudi Slovenija pospe\u0161evati sprejem Hrva\u0161ke v schengensko obmo\u010dje. Pri tem je poudaril, da te\u017eav ne bodo re\u0161ila “ritualna ponavljanja izjav o dobrih in prijateljskih odnosih niti objemi in trepljanja po ramenih”. “Medsebojno valjenje krivde za nere\u0161evanje problemov zdaj na eno, zdaj na drugo dr\u017eavo, nosi v sebi tudi nevarne kali nacionalizmov in nestrpnosti,” je opozoril Ku\u010dan. Re\u0161itev vidi v postavitvi druga\u010dnih temeljev, pri \u010demer izpostavlja potrebo po dialogu o konkretnih intereseih. V Bruslju bi po njegovih besedah cenili, \u010de bi dr\u017eavi sami znali re\u0161evati ta vpra\u0161anja, hkrati pa kot dobri poznavalki razmer pod<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kot re\u0161itev vidi ponovno vzpostavitev zaupanja s konkretnimi dejanji in ta naloga mora biti za obe dr\u017eavi pomembnej\u0161a od vseh drugih. “Zaupanje bo ovrglo sumni\u010denja o namenih ene ali druge dr\u017eave, pa tudi dvome v iskrenost in pripravljenost spo\u0161tovati dogovorjeno,” je povedal in dodal, da nih\u010de na svetu ne more “uspeti sam, sprt s sosedi in brez prijateljev”. Zato odnosi s sosedi ne smejo biti predmet notranjepoliti\u010dih obra\u010dunavanj, je opozoril. Na koncu pa je izrazil prepri\u010danje, da si pravega prijateljstva in skupnega nastopanja \u017eelijo ljudje v obeh dr\u017eavah. “Prepri\u010dati je treba tudi politike”. Sicer je dejal, da \u017eica ob Kolpi simbolizira nere\u0161ena odprta vpra\u0161anja med Slovenijo in Hrva\u0161ko, ki naj bi bila posledica napak, narejenih tako v Ljubljani kot tudi v Zagrebu. “Ne znamo in nismo pripravljeni re\u0161iti mejnih sporov brez obremenjevanja \u017ee tako negotove Evrope. Ne znamo se sporazumeti o re\u0161itvah glede migrantov, nuklearke, dolgov Ljubljanske banke do ban\u010dnih var\u010devalcev in hrva\u0161kih podjetij do Ljubljanske banke, Mercatorja, mejne kontrole, prislu\u0161kovanja politikom,” je bil kriti\u010den. Kot napa\u010dno je omenil tudi spodbijanje verodostojnosti mednarodnih institucij, na katere je bila prelo\u017eena odgovornost za re\u0161itev na\u0161tetih odprtih vpra\u0161anj. Tudi kolone na mejah so po njegovih besedah posledica tega, da ni pogovorov o re\u0161itvah, pri tem pa meni, da bi morala tudi Slovenija pospe\u0161evati sprejem Hrva\u0161ke v schengensko obmo\u010dje. Pri tem je poudaril, da te\u017eav ne bodo re\u0161ila “ritualna ponavljanja izjav o dobrih in prijateljskih odnosih niti objemi in trepljanja po ramenih”. “Medsebojno valjenje krivde za nere\u0161evanje problemov zdaj na eno, zdaj na drugo dr\u017eavo, nosi v sebi tudi nevarne kali nacionalizmov in nestrpnosti,” je opozoril Ku\u010dan. Re\u0161itev vidi v postavitvi druga\u010dnih temeljev, pri \u010demer izpostavlja potrebo po dialogu o konkretnih intereseih. V Bruslju bi po njegovih besedah cenili, \u010de bi dr\u017eavi sami znali re\u0161evati ta vpra\u0161anja, hkrati pa kot dobri poznavalki razmer pod<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n