Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v ban\u010dnem sistemu nadaljuje zasli\u0161anja pri\u010d, tokrat iz Probanke. Danes so pred njo nekdanji nadzornik Radovan Stoni\u010d ter uprava v sestavi Bogomir Kos, Branka Hazenmali Po\u017ear in Vito Verstov\u0161ek, ki je vodenje Probanke prevzela po odhodu Romane Pajenk. Kdo je odgovoren za propad Probanke, Kos ni znal povedati, je pa sogla\u0161al, da so zagotovo krive tudi “dolo\u010dene napa\u010dne ocene, ki smo jih vsi naredili”. A misli, da te napake niso bile narejene zavestno. “Ne vem niti za eno osebno korist,” je zatrdil. Takratni polo\u017eaj v Probanki je povezal s stanjem v celotnem ban\u010dnem sistemu. “Kar se nam je zgodilo, je v veliki meri tudi rezultat zalo slabe makroregulacije s strani Banke Slovenije ter nekaterih neustreznih ocen in odzivov vseh vlad v obdobju od leta 2006 do danes,” je dejal. Takratna rast kreditiranja je bila krepko nad 20-odstotna, nekih konkretnih odzivov pa ni bilo, je opozoril. Banka Slovenije je po njegovih besedah zaspala pri regulaciji tajkunskih prevzemov in z “atomsko brzino” hitela z uvajanjem novih kapitalskih standardov za banke Basel III. Vendar pa v \u010dasu krize iskanje dodatnega kapitala v nobenem primeru ni uspe\u0161no, je dejal Kos ter spomnil, da so tako banke za\u010dele zahtevati vra\u010danje kreditov. V tem kontekstu se je vrtela Probanka, kamor je Kos pri\u0161el leta 2006. “\u017de takrat smo opozarjali na potencialne probleme, ki izhajajo iz makro okolja,” je dejal in dodal, da so pripravili program, ki je zelo jasno pokazal, da bi v primeru uveljavitve standardov Basel III \u0161ele z letom 2019 Probanka leta 2016 lahko postala normalna banka. To se ni zgodilo, zahteve so se celo zategovale, je spomnil. Kot prvi je pri\u010dal Stoni\u010d, ki je bil med sredino leta 2009 in do konca leta 2013 \u010dlan nadzornega sveta Probanke. Pred ali medtem je bil predsednik nadzornih svetov Perutnine Ptuj in Medaljona, predsednik uprave Probankine h\u010derinske dru\u017ebe, Probanka DZU, ter pribli\u017eno petodstotni lastnik Profectursa, dru\u017ebe, ki je hkrati obvladova<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v ban\u010dnem sistemu nadaljuje zasli\u0161anja pri\u010d, tokrat iz Probanke. Danes so pred njo nekdanji nadzornik Radovan Stoni\u010d ter uprava v sestavi Bogomir Kos, Branka Hazenmali Po\u017ear in Vito Verstov\u0161ek, ki je vodenje Probanke prevzela po odhodu Romane Pajenk. Kdo je odgovoren za propad Probanke, Kos ni znal povedati, je pa sogla\u0161al, da so zagotovo krive tudi “dolo\u010dene napa\u010dne ocene, ki smo jih vsi naredili”. A misli, da te napake niso bile narejene zavestno. “Ne vem niti za eno osebno korist,” je zatrdil. Takratni polo\u017eaj v Probanki je povezal s stanjem v celotnem ban\u010dnem sistemu. “Kar se nam je zgodilo, je v veliki meri tudi rezultat zalo slabe makroregulacije s strani Banke Slovenije ter nekaterih neustreznih ocen in odzivov vseh vlad v obdobju od leta 2006 do danes,” je dejal. Takratna rast kreditiranja je bila krepko nad 20-odstotna, nekih konkretnih odzivov pa ni bilo, je opozoril. Banka Slovenije je po njegovih besedah zaspala pri regulaciji tajkunskih prevzemov in z “atomsko brzino” hitela z uvajanjem novih kapitalskih standardov za banke Basel III. Vendar pa v \u010dasu krize iskanje dodatnega kapitala v nobenem primeru ni uspe\u0161no, je dejal Kos ter spomnil, da so tako banke za\u010dele zahtevati vra\u010danje kreditov. V tem kontekstu se je vrtela Probanka, kamor je Kos pri\u0161el leta 2006. “\u017de takrat smo opozarjali na potencialne probleme, ki izhajajo iz makro okolja,” je dejal in dodal, da so pripravili program, ki je zelo jasno pokazal, da bi v primeru uveljavitve standardov Basel III \u0161ele z letom 2019 Probanka leta 2016 lahko postala normalna banka. To se ni zgodilo, zahteve so se celo zategovale, je spomnil. Kot prvi je pri\u010dal Stoni\u010d, ki je bil med sredino leta 2009 in do konca leta 2013 \u010dlan nadzornega sveta Probanke. Pred ali medtem je bil predsednik nadzornih svetov Perutnine Ptuj in Medaljona, predsednik uprave Probankine h\u010derinske dru\u017ebe, Probanka DZU, ter pribli\u017eno petodstotni lastnik Profectursa, dru\u017ebe, ki je hkrati obvladova<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n