V tem \u010dasu lahko pri\u010dakujemo zelo visoke temperature, nekje do 35 stopinj Celzija. Meteorolog Brane Gregor\u010di\u010d pravi, da ve\u010d kot toliko v tem \u010dasu ne moremo pri\u010dakovati. Ne bo pa tako vro\u010de kot je v \u0160paniji na primer, kjer so \u017ee namerili temperature nad 40 stopinj Celzija. Gregor\u010di\u010d pravi, da lani tak\u0161nega vro\u010dinskega vala ni bilo. Le en dan je bil zabele\u017een z zelo visokimi temperaturami, pa \u0161e ta le na Gori\u0161kem obmo\u010dju. Vsak dan obstaja verjetnost vro\u010dinskih neviht. Te so bolj verjetne v notranjosti, saj so te nevihte posledice pregrevanja ozra\u010dja, to pa se bolj pregreje nad kopnim. Zato je verjetnost tak\u0161nih neviht ob morju skoraj ni\u010dna. Se bo pa \u0161e bolj ogrelo tudi morje. “Kljub vro\u010dinskim nevihtam, pa bodo razmere vedno bolj su\u0161ne. Ni\u017eali se bodo vodotoki, tudi po\u017earna ogro\u017eenost v naravnem okolju se bo pove\u010devala. Zelo verjetno se bo po ni\u017einah pove\u010dala tudi koncentracija ozona,” opozarjajo pri Arsu. Najvi\u0161je temperature bodo ob ni\u017eje le\u017ee\u010dih krajih, kar pomeni, da bo najbolj vro\u010de v obalni Primorski, pa tudi na obrobjih Panonske ni\u017eine ter bolj ni\u017ejih in polo\u017enej\u0161ih krajih ob meji s Hrva\u0161ko. Nekoliko ni\u017eje temperature bodo v vi\u0161je le\u017ee\u010dih krajih. Gregor\u010di\u010d je \u0161e pojasnil, da se na 100 metrov nadmorske vi\u0161ine temperatura spusti za okoli 1 stopinjo. Zato pri Arsu svetujejo ljudem, naj pono\u010di in zjutraj dobro prezra\u010dijo prostore, nato pa jih \u010dez dan zaprejo in zasen\u010dijo, saj s tem prepre\u010dijo \u0161e dodatno segrevanje prostorov. \u010ce tak\u0161nih ukrepov ni, je prostor tudi \u010dez no\u010d te\u017eje ohladiti, poudarja Gregor\u010di\u010d. ReutersToplej\u0161e pa bodo tudi ostale kopalne vode.”> Reuters Toplej\u0161e pa bodo tudi ostale kopalne vode. Kako ravnati, da ne bo posledic Na nacionalnem in\u0161titutu za varovanje zdravja (Nijz) pa opozarjajo, da lahko vro\u010dina v okolju povzro\u010di \u0161tevilne \u0161kodljive vplive na zdravje, \u0161e posebej pri bolj ob\u010dutljivih. Najbolj lahko vro\u010dina prizadene starej\u0161e in otroke, potem bolnike, osebe s socialno-ekonomskimi te\u017eavami ter tiste, ki \u017eivijo v slab\u0161ih bivanjskih po<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V tem \u010dasu lahko pri\u010dakujemo zelo visoke temperature, nekje do 35 stopinj Celzija. Meteorolog Brane Gregor\u010di\u010d pravi, da ve\u010d kot toliko v tem \u010dasu ne moremo pri\u010dakovati. Ne bo pa tako vro\u010de kot je v \u0160paniji na primer, kjer so \u017ee namerili temperature nad 40 stopinj Celzija. Gregor\u010di\u010d pravi, da lani tak\u0161nega vro\u010dinskega vala ni bilo. Le en dan je bil zabele\u017een z zelo visokimi temperaturami, pa \u0161e ta le na Gori\u0161kem obmo\u010dju. Vsak dan obstaja verjetnost vro\u010dinskih neviht. Te so bolj verjetne v notranjosti, saj so te nevihte posledice pregrevanja ozra\u010dja, to pa se bolj pregreje nad kopnim. Zato je verjetnost tak\u0161nih neviht ob morju skoraj ni\u010dna. Se bo pa \u0161e bolj ogrelo tudi morje. “Kljub vro\u010dinskim nevihtam, pa bodo razmere vedno bolj su\u0161ne. Ni\u017eali se bodo vodotoki, tudi po\u017earna ogro\u017eenost v naravnem okolju se bo pove\u010devala. Zelo verjetno se bo po ni\u017einah pove\u010dala tudi koncentracija ozona,” opozarjajo pri Arsu. Najvi\u0161je temperature bodo ob ni\u017eje le\u017ee\u010dih krajih, kar pomeni, da bo najbolj vro\u010de v obalni Primorski, pa tudi na obrobjih Panonske ni\u017eine ter bolj ni\u017ejih in polo\u017enej\u0161ih krajih ob meji s Hrva\u0161ko. Nekoliko ni\u017eje temperature bodo v vi\u0161je le\u017ee\u010dih krajih. Gregor\u010di\u010d je \u0161e pojasnil, da se na 100 metrov nadmorske vi\u0161ine temperatura spusti za okoli 1 stopinjo. Zato pri Arsu svetujejo ljudem, naj pono\u010di in zjutraj dobro prezra\u010dijo prostore, nato pa jih \u010dez dan zaprejo in zasen\u010dijo, saj s tem prepre\u010dijo \u0161e dodatno segrevanje prostorov. \u010ce tak\u0161nih ukrepov ni, je prostor tudi \u010dez no\u010d te\u017eje ohladiti, poudarja Gregor\u010di\u010d. ReutersToplej\u0161e pa bodo tudi ostale kopalne vode.”> Reuters Toplej\u0161e pa bodo tudi ostale kopalne vode. Kako ravnati, da ne bo posledic Na nacionalnem in\u0161titutu za varovanje zdravja (Nijz) pa opozarjajo, da lahko vro\u010dina v okolju povzro\u010di \u0161tevilne \u0161kodljive vplive na zdravje, \u0161e posebej pri bolj ob\u010dutljivih. Najbolj lahko vro\u010dina prizadene starej\u0161e in otroke, potem bolnike, osebe s socialno-ekonomskimi te\u017eavami ter tiste, ki \u017eivijo v slab\u0161ih bivanjskih po<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n