Sladek postane zrak, ko ob Dravi konec junija za\u010dne biti festivalsko srce. In Maribor\u010dani ga \u010dutimo. V kosteh, v vlaknih ga imamo, in ko pripeljejo prvi tovornjaki s kupi \u017eelezja, za\u010dutimo v trebuhih metulje. Vsaj vsake toliko. Vonj po Lentu. Po vro\u010dem asfaltu, ve\u010derni rosi, sladkorni peni, kotlovini, pra\u017eenih mandljih, tistih malih, redilnih krofkih, ledeni sangriji, pri\u017eganih odrskih lu\u010deh. Vonj po starem Mariboru. In lahkih poletnih parfumih tistih, ki se tam v nedogled sprehajajo. V hla\u010dah, ki nikoli niso dovolj kratke, in petah, ki nikoli niso dovolj visoke. Tu in tam s cvetjem v laseh in samoporjavitveno kremo na oran\u017enih dlaneh. Odrasel sem z njim. Z vsemi njegovimi vzponi in padci, eksperimenti in predrznostmi. Bobni in ognjemeti. Pripekami in nevihtami, tako mo\u010dnimi, kot so mo\u010dne samo lentovske nevihte. Ko sem kot mulc \u017eelel za\u010dutiti svet, sem \u0161el na Lent. Leta, preden sem si lahko privo\u0161\u010dil letalsko karto. Hodil sem ob Dravi gor in dol, brezciljno in ne\u0161tetokrat v enem ve\u010deru, kot se za lentarja spodobi, ter se spra\u0161eval, s katerih koncev prihajajo vsi ti eksoti\u010dni obrazi in kako je pri njih doma. V lentovskih no\u010deh, ko se je na ulicah plesalo do svita in je mesto dajalo vtis, kot da mu je za hip nekdo pozabil dati anestetik, se je Maribor zdel ve\u010den. In velik. Toliko spominov je ostalo med tistimi obdravskimi vrbami. Prva huda pijan\u0161\u010dina in prvi nerodni poljubi za Riverjem, relativno brezveznim lokalom na koncu promenade. Niti ne vem, kdaj je, skupaj z mojim najstni\u0161tvom, izginil z lentovskega zemljevida. Se pa danes poljubljam bolje, prise\u017eem. Pa hipnoti\u010dni ve\u010deri, ko je nekega poznega, soparnega ve\u010dera z Glavnega odra na Dravi odmeval kozmi\u010dni glas Josipe Lisac in se je ob njeni po\u010dasni Magli Zemlja za hip nehala vrteti. Pa potovanja v neki drugi \u010das z Niko Perunovi\u010d in Patetico v Sodnem stolpu. In Kreslinove Spomin\u010dice, napisane tako \u0161e posebej \u017ealostno zvenijo ob velikih, kalnih rekah. Pa klobuki in nikoli zares posre\u010dene, a nepozabne in nepogre\u0161ljive<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sladek postane zrak, ko ob Dravi konec junija za\u010dne biti festivalsko srce. In Maribor\u010dani ga \u010dutimo. V kosteh, v vlaknih ga imamo, in ko pripeljejo prvi tovornjaki s kupi \u017eelezja, za\u010dutimo v trebuhih metulje. Vsaj vsake toliko. Vonj po Lentu. Po vro\u010dem asfaltu, ve\u010derni rosi, sladkorni peni, kotlovini, pra\u017eenih mandljih, tistih malih, redilnih krofkih, ledeni sangriji, pri\u017eganih odrskih lu\u010deh. Vonj po starem Mariboru. In lahkih poletnih parfumih tistih, ki se tam v nedogled sprehajajo. V hla\u010dah, ki nikoli niso dovolj kratke, in petah, ki nikoli niso dovolj visoke. Tu in tam s cvetjem v laseh in samoporjavitveno kremo na oran\u017enih dlaneh. Odrasel sem z njim. Z vsemi njegovimi vzponi in padci, eksperimenti in predrznostmi. Bobni in ognjemeti. Pripekami in nevihtami, tako mo\u010dnimi, kot so mo\u010dne samo lentovske nevihte. Ko sem kot mulc \u017eelel za\u010dutiti svet, sem \u0161el na Lent. Leta, preden sem si lahko privo\u0161\u010dil letalsko karto. Hodil sem ob Dravi gor in dol, brezciljno in ne\u0161tetokrat v enem ve\u010deru, kot se za lentarja spodobi, ter se spra\u0161eval, s katerih koncev prihajajo vsi ti eksoti\u010dni obrazi in kako je pri njih doma. V lentovskih no\u010deh, ko se je na ulicah plesalo do svita in je mesto dajalo vtis, kot da mu je za hip nekdo pozabil dati anestetik, se je Maribor zdel ve\u010den. In velik. Toliko spominov je ostalo med tistimi obdravskimi vrbami. Prva huda pijan\u0161\u010dina in prvi nerodni poljubi za Riverjem, relativno brezveznim lokalom na koncu promenade. Niti ne vem, kdaj je, skupaj z mojim najstni\u0161tvom, izginil z lentovskega zemljevida. Se pa danes poljubljam bolje, prise\u017eem. Pa hipnoti\u010dni ve\u010deri, ko je nekega poznega, soparnega ve\u010dera z Glavnega odra na Dravi odmeval kozmi\u010dni glas Josipe Lisac in se je ob njeni po\u010dasni Magli Zemlja za hip nehala vrteti. Pa potovanja v neki drugi \u010das z Niko Perunovi\u010d in Patetico v Sodnem stolpu. In Kreslinove Spomin\u010dice, napisane tako \u0161e posebej \u017ealostno zvenijo ob velikih, kalnih rekah. Pa klobuki in nikoli zares posre\u010dene, a nepozabne in nepogre\u0161ljive<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n