“Meja na morju med Slovenijo in Hrva\u0161ko ni bila nikoli dolo\u010dena. Nekdanje jugoslovanske republike niso imele svojih teritorialnih morij. Imeli smo enotno jugoslovansko teritorialno morje. Slovenske ladje so plule in slovenska letala so to morje preletavala, kot da je na\u0161e teritorialno morje. Tudi kopenske teritorialne meje niso bile izrecno dolo\u010dene. \u0160telo je, da so katastrske meje obmejnih ob\u010din republi\u0161ke meje nekdanjih republik. To je stanje iz 25. junija 1991, ko sta se dr\u017eavi osamosvojili.\u00a0Slovenija je 25. junija 1991 de iure in de facto upravljala Piranski zaliv.”\u00a0 To je v intervjuju za Ve\u010der v za\u010detku jeseni 2009 povedala dr. Mirjam \u0160krk, nekdanja ustavna sodnica in prvo ime slovenskega mednarodnega pomorskerga prava. Boris VugrinecPiranski zaliv\u00a0“> Boris Vugrinec Piranski zaliv\u00a0 Sodelovala je \u017ee takrat kot ekspertka s slovensko vlado, \u010deprav, je poto\u017eila tisti \u010das, eksperti veliko o dogovarjanju Zagreba in Ljubljane v tistem vro\u010dem poletju, ko je \u010dez no\u010d odstopil takratni hrva\u0161ki premier Ivo Sanader – in \u0161el na koncu v zapor -, niso vedeli. Konec leta 2009 sta potem takratna premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor podpisala sporazum, da gresta dr\u017eavi z vpra\u0161anji okrog meje pred mednarodno sodi\u0161\u010de. Ker se sami ne znata dogovoriti. \u00a0 \u00a0 \u00a0 V postopku arbitra\u017ee, ki se ima kon\u010dati zadnji \u010detrtek junija 2017, osem let pozneje, v Haagu, je \u0160krkova agentka Slovenije. Najvi\u0161je pozicionirana v skupini slovenskih in tujih ekspertov, ki pred arbitra\u017enim tribunalom zastopajo slovensko stran.\u00a0 “Dr\u017eave arbitra\u017ene odlo\u010dbe spo\u0161tujejo”\u00a0 “Ko se postopek pred arbitra\u017eo enkrat za\u010dne, je neustavljiv. Umika nazaj ni ve\u010d, dr\u017eava ne more enostransko zapustiti tega vlaka. Zmeraj pa je dopustno, da dr\u017eavi vmes dose\u017eeta sporazum zunaj arbitra\u017enega tribunala, bilateralno, in arbitre obvestita, da sta se sami sporazumeli o predmetu spora, zato jih ne potrebujeta ve\u010d. Samo na ta na\u010din lahko arbitra\u017eni tribunal preneha pred razsodbo,” je povedala takrat o re\u017eimu odlo\u010danja<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Meja na morju med Slovenijo in Hrva\u0161ko ni bila nikoli dolo\u010dena. Nekdanje jugoslovanske republike niso imele svojih teritorialnih morij. Imeli smo enotno jugoslovansko teritorialno morje. Slovenske ladje so plule in slovenska letala so to morje preletavala, kot da je na\u0161e teritorialno morje. Tudi kopenske teritorialne meje niso bile izrecno dolo\u010dene. \u0160telo je, da so katastrske meje obmejnih ob\u010din republi\u0161ke meje nekdanjih republik. To je stanje iz 25. junija 1991, ko sta se dr\u017eavi osamosvojili.\u00a0Slovenija je 25. junija 1991 de iure in de facto upravljala Piranski zaliv.”\u00a0 To je v intervjuju za Ve\u010der v za\u010detku jeseni 2009 povedala dr. Mirjam \u0160krk, nekdanja ustavna sodnica in prvo ime slovenskega mednarodnega pomorskerga prava. Boris VugrinecPiranski zaliv\u00a0“> Boris Vugrinec Piranski zaliv\u00a0 Sodelovala je \u017ee takrat kot ekspertka s slovensko vlado, \u010deprav, je poto\u017eila tisti \u010das, eksperti veliko o dogovarjanju Zagreba in Ljubljane v tistem vro\u010dem poletju, ko je \u010dez no\u010d odstopil takratni hrva\u0161ki premier Ivo Sanader – in \u0161el na koncu v zapor -, niso vedeli. Konec leta 2009 sta potem takratna premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor podpisala sporazum, da gresta dr\u017eavi z vpra\u0161anji okrog meje pred mednarodno sodi\u0161\u010de. Ker se sami ne znata dogovoriti. \u00a0 \u00a0 \u00a0 V postopku arbitra\u017ee, ki se ima kon\u010dati zadnji \u010detrtek junija 2017, osem let pozneje, v Haagu, je \u0160krkova agentka Slovenije. Najvi\u0161je pozicionirana v skupini slovenskih in tujih ekspertov, ki pred arbitra\u017enim tribunalom zastopajo slovensko stran.\u00a0 “Dr\u017eave arbitra\u017ene odlo\u010dbe spo\u0161tujejo”\u00a0 “Ko se postopek pred arbitra\u017eo enkrat za\u010dne, je neustavljiv. Umika nazaj ni ve\u010d, dr\u017eava ne more enostransko zapustiti tega vlaka. Zmeraj pa je dopustno, da dr\u017eavi vmes dose\u017eeta sporazum zunaj arbitra\u017enega tribunala, bilateralno, in arbitre obvestita, da sta se sami sporazumeli o predmetu spora, zato jih ne potrebujeta ve\u010d. Samo na ta na\u010din lahko arbitra\u017eni tribunal preneha pred razsodbo,” je povedala takrat o re\u017eimu odlo\u010danja<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n