Hahn je v razpravi o prekinitvi pristopnih pogajanj z Ankaro izrazil \u017eeljo, da bi se odnosi med EU in Tur\u010dijo izbolj\u0161ali, saj je pomemben partner. Kot je pojasnil, so se voditelji EU in tur\u0161ki predsednik Recep Tayyip Erdogan strinjali, da bodo nadaljevali odprti dialog.<\/p>\n
Ob enem pa je opozoril na \u0161tevilne kr\u0161itve temeljnih pravic in svobo\u0161\u010din v Tur\u010diji ter \u0161tevilne priprte akademike in novinarje. Temu sta se pridru\u017eila tudi predstavnik estonskega predsedstva EU Matti Maasikas in poro\u010devalka poro\u010dila, evropska poslanka Kati Piri (S&D).<\/p>\n
Pirijeva je v lu\u010di kr\u0161itev temeljnih pravic v Tur\u010diji spomnila \u0161e na morebitno uvedbo smrtne kazni. Kot je pojasnila na novinarski konferenci pred razpravo, bi nemudoma prekinili pristopna pogajanj, \u010de bi Tur\u010dija uvedla smrtno kazen. EU namre\u010d temelji na dolo\u010denih vrednotah in te je treba jemati resno, je dejala.<\/p>\n
“Verjamem, da so spremembe mo\u017ene, ampak ne v prihodnjih mesecih,” je povedala Pirijeva.<\/p>\n
Opozorila je na pomanjkanje strategije EU in \u010dlanic glede pogajanj in prihodnosti s Tur\u010dijo ter kritizirala, da niso zavzeli jasnega stali\u0161\u010da ob nedavnih aretacijah novinarjev in voditeljev nevladnih organizacij. Pozvala je, k jasnim stali\u0161\u010dem in da “imajo dejanja posledice”. Dodala je \u0161e, da EU s tem po\u0161ilja slab signal ostalim dr\u017eavam kandidatkam, predvsem na Zahodnem Balkanu.<\/p>\n
Poslanka je sicer v predstavitvi postavila jasno lo\u010dnico med tur\u0161ko vlado in tur\u0161kimi dr\u017eavljani. Po njenem bi prekinitev pogajanj najbolj prizadela ravno tur\u0161ke dr\u017eavljane in spomnila, da jih je skoraj polovica na spomladanskem referendumu o ustavnih spremembah glasovala proti. EU mora stati na strani dr\u017eavljanov Tur\u010dije, je dodala.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje o evropskih sredstvih, ki pripadajo Tur\u010diji kot dr\u017eavi kandidatki, je odgovorila, da se s prekinitvijo pogajanj zamrznejo tudi ta sredstva. Glede prerazporeditve sredstev – govorila je o 700 milijonih evrov – pa naj bi Evropski parlament zagovarjal, da se jih preusmeri na nevladne organizacije in civilno dru\u017ebo v Tur\u010diji, ki podpirajo evropske vrednote.<\/p>\n
Poslanci so v razpravi ve\u010dinsko podprli prekinitev pristopnih pogajanj ter ve\u010dkrat poudarili, da to ne pomeni konca dialoga, ampak da je treba vztrajati pri dialogu. Nekateri so glasno pozvali tudi k izpustitvi zaprtih novinarjev, akademikov in opozicijskih politikov.<\/p>\n
Evropski poslanci bodo o resoluciji glasovali v \u010detrtek. Kot je Pirijeva \u0161e ocenila na novinarski konferenci, bo resolucija sprejeta.<\/p>\n
Nadomestni \u010dlan skupnega parlamentarnega odbora EU-Tur\u010dija Franc Bogovi\u010d (EPP\/SLS) je po razpravi opozoril, da gredo politi\u010dni procesi v Tur\u010diji v smeri diktature, saj se “teptajo” demokracija, vladavina prava in \u010dlovekove pravice. Dodal je, da se ne sme zavajati niti Turkov niti Evropejcev, treba je jasno povedati, da “tak\u0161na Tur\u010dija ni primerna za EU”, in vzpostaviti nove oblike sodelovanja.<\/p>\n
Z Bogovi\u010dem se deloma strinja tudi evropski poslanec Lojze Peterle (EPP\/NSi). Opomnil je, da pristopna pogajanja s Tur\u010dijo trajajo \u017ee vrsto let, namesto zbli\u017eevanja vrednot, pa so se te za\u010dele vedno bolj razlikovati. Zaveda pa se, da ima Tur\u010dija pomembno vlogo v regiji in da je marsikaj v EU odvisno od dogajanja v Tur\u010diji. “S tak\u0161nim igralcem se je treba dogovoriti in pogovarjati na strate\u0161ki na\u010din,” je dejal.<\/p>\n
Tako kot mnogi na razpravi se je tudi Tanja Fajon (S&D\/SD) zavzela za prekinitev pristopnih pogajanj s Tur\u010dijo, vendar ohranitev dialoga. “Od EU pri\u010dakujem, da bo ostala zvesta svojim temeljnim vrednotam,” je dejala. Opozorila je na mo\u017eno dvoli\u010dnost EU, ki bi nadaljevala dialog glede prihodnosti v EU, hkrati pa podpirala re\u017eim, ki kr\u0161i \u010dlovekove pravice in zatira demokracijo. Sicer pa verjame v del tur\u0161ke dru\u017ebe, ki se bori za demokracijo in ki bo pripomogla, da bo Tur\u010dija s\u010dasoma lahko dosegla spremembe na bolj\u0161e. “S tem bodo izbolj\u0161ali tudi odnosi med EU in Tur\u010dijo,” je zaklju\u010dila.<\/p>\n
Igor \u0160oltes (Zeleni) pa je opozoril, da se je na razpravi veliko govorilo tudi samo v smeri zamrznitve pogajanj in ne nujno prekinitve. “Tudi EU se ne more odlo\u010diti, kaj s Tur\u010dijo,” je dejal. Po njegovem mnenju bi morala biti EU bolj dosledna, saj ne more po eni strani o\u010ditati hudih kr\u0161itev osebnih \u010dlovekovih pravic, na drugi pa ohranjati trgovinskega potenciala. EU je ob tem pozval k bolj jasnim stali\u0161\u010dem glede Tur\u010dije.<\/p>\n
Proti prekinitvi pogajanj pa se je izrekel poslanec Ivo Vajgl (Alde\/DeSUS). “Preden se odlo\u010di za tako drasti\u010den korak, se lahko uporabi \u010das,” je dejal. Opozoril je, da je manjkalo volje, da bi se pogajanja s Tur\u010dijo vrsto let premaknila “z mrtve to\u010dke”. Okaral je EU, ki je po njegovem mnenju naredila veliko napak, ki so vplivale tudi na negativen razvoj dogodkov v Tur\u010diji. Hkrati pa je opomnil, da ima Tur\u010dija poleg \u010dlanstva v EU tudi druge alternative.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropski komisar za \u0161iritev Johannes Hahn je danes v Strasbourgu izrazil skrb EU glede notranjih razmer v Tur\u010diji in dejal, da je treba razvoj podrobno spremljati. Ne glede na morebitno prekinitev pristopnih pogajanj, pa je treba s Tur\u010dijo okrepiti dialog, je dodal. Poslanci so se sicer v razpravi ve\u010dinsko izrekli za prekinitev pogajanj.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":155553,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4548,1887],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n