“Predsednik ima razmeroma malo vzvodov neposrednega vplivanja. Ima javno besedo, predvsem pa ima integrativno vlogo v delovanju dr\u017eave in dru\u017ebe. Prav zato so tako pomembne opredelitve predsednika republike do klju\u010dnih dilem in najob\u010dutljivej\u0161ih dru\u017ebenih procesov,” meni Ku\u010dan. Po njegovem prepri\u010danju mora predsednik “videti in sli\u0161ati probleme in se do njih opredeljevati, pripravljen mora biti tudi tvegati ugovore in nasprotovanja, celo odpoklic”.<\/p>\n
Kot je dejal, je preve\u010d resnega politi\u010dnega dela, da bi si “lahko privo\u0161\u010dili predsednika, ki bi predvsem posku\u0161al biti v\u0161e\u010den in mislil prvenstveno na svojo ponovno izvolitev”. Ob tem je dodal, da so predsednikove javne opredelitve toliko vplivnej\u0161e, kolikor ve\u010dji sta njegova integriteta in avtoriteta.<\/p>\n
Glede tega, kako optimisti\u010dno ka\u017ee glede resnih kandidatov na leto\u0161njih predsedni\u0161kih volitvah, je Ku\u010dan dejal, da bomo o tem lahko sodili \u0161ele, ko bo jasno, kdo vse misli, da lahko opravlja predsedni\u0161ko funkcijo – “ljudje, ki mislijo, da lahko to funkcijo opravljajo bolje od aktualnega predsednika na njegov na\u010din, kar bi bilo te\u017eko, ali tisti, ki so prepri\u010dani, da jo je treba opravljati bistveno druga\u010de”. Slednje bi bilo bli\u017ee njegovim predstavam o vlogi predsednika, je \u0161e pojasnil.<\/p>\n
V pogovoru se je dotaknil tudi aktualnih razmer v dr\u017eavi in uresni\u010devanja ustavne dolo\u010dbe glede pravne in socialne dr\u017eave. “Starej\u0161e generacije \u0161e \u017eivimo z nekim spominom na preteklost. Dostikrat je sli\u0161ati, \u010de\u0161 da je bilo v\u010dasih bolje. Ne, bilo je druga\u010de,” je dejal. Pri klju\u010dnih podro\u010djih, kot so delavske pravice, javno \u0161olstvo in zdravstvo ter socialna politika, po njegovih besedah ne gre za vpra\u0161anje, ali je bilo nekdaj bolje ali slab\u0161e. “Gre za vpra\u0161anje, kam vodi trend. In ta me skrbi,” je opozoril.<\/p>\n
“Blagodati o\u017eivljene gospodarske rasti” bi morale biti po njegovem mnenju enakomerneje in pravi\u010dneje porazdeljene med vse. “O tem pogre\u0161am stali\u0161\u010da. Opa\u017eamo krizo sindikalnega organiziranja, sindikati so marsikje neza\u017eeleni, posebno v manj\u0161ih organizacijah. Kapital ne \u017eeli organiziranega varstva delavskih pravic. Tukaj bi potrebovali stali\u0161\u010da, neke vrste smerokaz,” je dejal Ku\u010dan. Prav tako po njegovih besedah zahtevajo jasne dru\u017ebene opredelitve vpra\u0161anja vse ve\u010djega vdiranja zasebnega v javnih prostor – v \u0161olstvo in zdravstvo.<\/p>\n
“Vlada mora o tem voditi ra\u010dun. Vlada je operativna ustanova, ki sprejema pragmati\u010dne, konkretne re\u0161itve. Njena naloga ni, da gleda zelo dale\u010d naprej, predsednik pa bi moral videti dlje od nje, dlje od le dana\u0161njega dne,” je prepri\u010dan nekdanji predsednik.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po mnenju nekdanjega predsednika republike Milana Ku\u010dana v Sloveniji ne potrebujemo mol\u010de\u010dega predsednika, ki bi opravljal zgolj naloge prvega \u010dloveka dr\u017eavnega protokola. “Vsem v\u0161e\u010den predsednik ni nujno tudi dober predsednik,” je Ku\u010dan pred jesenskimi predsedni\u0161kimi volitvami dejal v pogovoru za Nedeljski dnevnik.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[3458,8944,4804,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n