Ne “nabirajo” le krvi, na kar na\u010deloma napeljuje ime projekta, ampak skoraj vse, kar lahko ljudje podarimo ljudem in jim s tem re\u0161imo \u017eivljenje: organe, kostni mozeg in kri. Dru\u0161tvo \u0161tudentov medicine ima 581 \u010dlanov v Mariboru, skrbijo za 18 projektov, v Epruvetki pa jih aktivno predava in razlaga ve\u010d kot 30. Komu? Ve\u010dinoma srednje\u0161olcem in \u0161tudentom. In to z uspehom. Samo v register darovalcev kostnega mozga vpi\u0161ejo okoli 120 ljudi na leto ali ve\u010d. Ko so z Rde\u010dim kri\u017eem in Centrom za transfuzijsko medicino primerjali register vpisov iz \u010dasa, preden so za\u010deli predavanja o kostnem mozgu, in danes, so ugotovili, da so vpis s predavanji dvignili za 200 odstotkov. Zmote o darovanju Predavanje spodbuja splo\u0161no razmi\u0161ljanje o darovanju, kdo lahko daruje kri ali kostni mozeg, kako postane\u0161 darovalec, kak\u0161ne so omejitve, kdaj te zavrnejo\u00a0… Od lani izvajajo \u0161e predavanje o darovanju organov po podobnem principu. Nagovarjajo mlade od 18. do 24. leta, saj bodo potencialni darovalci darovali \u0161e lep \u010das. “Najpogostej\u0161a vpra\u0161anja so kontraindikacije, denimo: 'Imam alergijo, lahko darujem kri?' Nekateri se bojijo igle, pri kostnem mozgu veliko ljudi misli, da to zelo boli, in se spra\u0161ujejo, zakaj bi sploh darovali,” pravi Ana Marija Ledni\u0161ek. Tak\u0161ne predsodke u\u010dinkovito raz\u0161irjajo televizijske serije in filmi, a v resnici se neposredno iz kosti kostni mozeg odvzema v le nekaj odstotkih, torej je to nebole\u010d postopek. Po vsem tem \u010dasu so ugotovili, da ni te\u017eava v tem, da mladi ne bi \u017eeleli darovati krvi, organov, mozga, ampak jim nih\u010de ne pove, da ta mo\u017enost obstaja. Mojca Jarc, vodja projekta, na\u0161teje \u0161e nekaj dilem njihovih “tar\u010d”: “Obstaja tudi strah, da \u010de se bodo opredelili za darovalca organov, da jih bodo zlorabili ali pa jim v bolnici ne bi nudili zdravstvene oskrbe. A v resnici je tako, da je zapis o darovanju na elektronski kartici, in \u0161ele ko se vpi\u0161e \u010das smrti, se izpi\u0161e, da je nekdo darovalec. Torej zlorab ne more biti.” Svoje h kolobociji dodajo dru\u017ebena omre<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ne “nabirajo” le krvi, na kar na\u010deloma napeljuje ime projekta, ampak skoraj vse, kar lahko ljudje podarimo ljudem in jim s tem re\u0161imo \u017eivljenje: organe, kostni mozeg in kri. Dru\u0161tvo \u0161tudentov medicine ima 581 \u010dlanov v Mariboru, skrbijo za 18 projektov, v Epruvetki pa jih aktivno predava in razlaga ve\u010d kot 30. Komu? Ve\u010dinoma srednje\u0161olcem in \u0161tudentom. In to z uspehom. Samo v register darovalcev kostnega mozga vpi\u0161ejo okoli 120 ljudi na leto ali ve\u010d. Ko so z Rde\u010dim kri\u017eem in Centrom za transfuzijsko medicino primerjali register vpisov iz \u010dasa, preden so za\u010deli predavanja o kostnem mozgu, in danes, so ugotovili, da so vpis s predavanji dvignili za 200 odstotkov. Zmote o darovanju Predavanje spodbuja splo\u0161no razmi\u0161ljanje o darovanju, kdo lahko daruje kri ali kostni mozeg, kako postane\u0161 darovalec, kak\u0161ne so omejitve, kdaj te zavrnejo\u00a0… Od lani izvajajo \u0161e predavanje o darovanju organov po podobnem principu. Nagovarjajo mlade od 18. do 24. leta, saj bodo potencialni darovalci darovali \u0161e lep \u010das. “Najpogostej\u0161a vpra\u0161anja so kontraindikacije, denimo: 'Imam alergijo, lahko darujem kri?' Nekateri se bojijo igle, pri kostnem mozgu veliko ljudi misli, da to zelo boli, in se spra\u0161ujejo, zakaj bi sploh darovali,” pravi Ana Marija Ledni\u0161ek. Tak\u0161ne predsodke u\u010dinkovito raz\u0161irjajo televizijske serije in filmi, a v resnici se neposredno iz kosti kostni mozeg odvzema v le nekaj odstotkih, torej je to nebole\u010d postopek. Po vsem tem \u010dasu so ugotovili, da ni te\u017eava v tem, da mladi ne bi \u017eeleli darovati krvi, organov, mozga, ampak jim nih\u010de ne pove, da ta mo\u017enost obstaja. Mojca Jarc, vodja projekta, na\u0161teje \u0161e nekaj dilem njihovih “tar\u010d”: “Obstaja tudi strah, da \u010de se bodo opredelili za darovalca organov, da jih bodo zlorabili ali pa jim v bolnici ne bi nudili zdravstvene oskrbe. A v resnici je tako, da je zapis o darovanju na elektronski kartici, in \u0161ele ko se vpi\u0161e \u010das smrti, se izpi\u0161e, da je nekdo darovalec. Torej zlorab ne more biti.” Svoje h kolobociji dodajo dru\u017ebena omre<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n