Omenjeno sodi\u0161\u010de je odlo\u010dalo o primeru delavca iz Podravja, ki vsak dan hodi na delo v Avstrijo, odlo\u010dalo pa je o vi\u0161ini dav\u010dne osnove za odmero dohodnine. Delavec je namre\u010d samoprijavo za leto 2014 podal \u0161ele v drugi polovici septembra 2015, rok pa se mu je iztekel 31. julija 2015. Pri tem v dav\u010dno osnovo ni v\u0161tel stro\u0161kov prehrane na delu in prevoza na delo, \u010desar pa mu dav\u010dni organ ob izdaji odlo\u010dbe ni priznal in mu zaradi pozne samoprijave nalo\u017eil \u0161e pla\u010dilo obresti. Sledil je postopek na prvostopenjskem sodi\u0161\u010du, ki je odlo\u010dilo v prid dav\u010dnemu organu.\u00a0 Zato je delovni migrant na vrhovno sodi\u0161\u010de vlo\u017eil zahtevo za revizijo, vrhovno sodi\u0161\u010de pa je ugotovilo, da je utemeljena, \u010deprav je dav\u010dni organ predlagal zavrnitev.\u00a0 Tako je vrhovno sodi\u0161\u010de sedaj ugotovilo, da za dav\u010dne zavezance ob samoprijavi ne morejo veljati druga\u010dna pravila obdav\u010ditve pri dolo\u010danju dav\u010dne osnove, kot za vse ostale zavezance. Pri tem je revident\u00a0trdil, da je bil postavljeno v slab\u0161i polo\u017eaj kot pa so tisti, ki dav\u010dne napovedi na primer sploh ne oddajo in jim je dav\u010dna osnova odmerjena na podlogi dav\u010dnega in\u0161pekcijskega nadzora. Vrhovno sodi\u0161\u010de hkrati meni, da bi lahko bil revident upravi\u010den tudi do vseh olaj\u0161av, recimo za vzdr\u017eevane dru\u017einske \u010dlane. Enako velja tako tudi za upo\u0161tevanje posebne olaj\u0161ave za \u010dezmejne delovne migrante za odmero dohodnine v letih pred odpravo neustavnosti zakona s strani zakonodajalca, torej do leta 2014, ker je tako nadaljnjo uporabo posebne olaj\u0161ave \u017ee prej v svoji odlo\u010dbi izrecno dolo\u010dilo ustavno sodi\u0161\u010de. Se pa strinja vrhovno sodi\u0161\u010de s pribitkom v vi\u0161ini zamudnih obresti, saj je revident\u00a0res zamujal s samoprijavo. Hkrati se je dav\u010dni zavezanec zaradi samoprijave\u00a0izognil pla\u010dilu kazni.\u00a0 \u200bDruga\u010dni\u00a0kriteriji glede dav\u010dne osnove bi morali biti zapisani v zakonu Vrhovno sodi\u0161\u010de poudarja, da \u010de bi zakonodajalec, ko je uredil mo\u017enost vlaganja dav\u010dne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, \u017eelel uvesti tudi kriterij pravo\u010dasnosti vlo\u017eitve dav\u010dne napovedi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Omenjeno sodi\u0161\u010de je odlo\u010dalo o primeru delavca iz Podravja, ki vsak dan hodi na delo v Avstrijo, odlo\u010dalo pa je o vi\u0161ini dav\u010dne osnove za odmero dohodnine. Delavec je namre\u010d samoprijavo za leto 2014 podal \u0161ele v drugi polovici septembra 2015, rok pa se mu je iztekel 31. julija 2015. Pri tem v dav\u010dno osnovo ni v\u0161tel stro\u0161kov prehrane na delu in prevoza na delo, \u010desar pa mu dav\u010dni organ ob izdaji odlo\u010dbe ni priznal in mu zaradi pozne samoprijave nalo\u017eil \u0161e pla\u010dilo obresti. Sledil je postopek na prvostopenjskem sodi\u0161\u010du, ki je odlo\u010dilo v prid dav\u010dnemu organu.\u00a0 Zato je delovni migrant na vrhovno sodi\u0161\u010de vlo\u017eil zahtevo za revizijo, vrhovno sodi\u0161\u010de pa je ugotovilo, da je utemeljena, \u010deprav je dav\u010dni organ predlagal zavrnitev.\u00a0 Tako je vrhovno sodi\u0161\u010de sedaj ugotovilo, da za dav\u010dne zavezance ob samoprijavi ne morejo veljati druga\u010dna pravila obdav\u010ditve pri dolo\u010danju dav\u010dne osnove, kot za vse ostale zavezance. Pri tem je revident\u00a0trdil, da je bil postavljeno v slab\u0161i polo\u017eaj kot pa so tisti, ki dav\u010dne napovedi na primer sploh ne oddajo in jim je dav\u010dna osnova odmerjena na podlogi dav\u010dnega in\u0161pekcijskega nadzora. Vrhovno sodi\u0161\u010de hkrati meni, da bi lahko bil revident upravi\u010den tudi do vseh olaj\u0161av, recimo za vzdr\u017eevane dru\u017einske \u010dlane. Enako velja tako tudi za upo\u0161tevanje posebne olaj\u0161ave za \u010dezmejne delovne migrante za odmero dohodnine v letih pred odpravo neustavnosti zakona s strani zakonodajalca, torej do leta 2014, ker je tako nadaljnjo uporabo posebne olaj\u0161ave \u017ee prej v svoji odlo\u010dbi izrecno dolo\u010dilo ustavno sodi\u0161\u010de. Se pa strinja vrhovno sodi\u0161\u010de s pribitkom v vi\u0161ini zamudnih obresti, saj je revident\u00a0res zamujal s samoprijavo. Hkrati se je dav\u010dni zavezanec zaradi samoprijave\u00a0izognil pla\u010dilu kazni.\u00a0 \u200bDruga\u010dni\u00a0kriteriji glede dav\u010dne osnove bi morali biti zapisani v zakonu Vrhovno sodi\u0161\u010de poudarja, da \u010de bi zakonodajalec, ko je uredil mo\u017enost vlaganja dav\u010dne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, \u017eelel uvesti tudi kriterij pravo\u010dasnosti vlo\u017eitve dav\u010dne napovedi<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n