Ho\u0161ki kmetje Sandi Fingu\u0161t, Zlatko Le\u0161nik, Rado Lobnik skupaj z Bojanom Po\u017earjem in podprti z odvetnikom Francijem Matozom niso bili uspe\u0161ni s pobudo, naj ustavno sodi\u0161\u010de oceni dele zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strate\u0161ke investicije na razvojnem obmo\u010dju v ob\u010dini Ho\u010de-Slivnica, to je sistemski zakon, tako imenovani lex Magna. Ustavni sodniki so pobudo soglasno zavrgrli. Pri\u010dakovano so preverjali najprej pravni interes vlagateljev, ki so v pobudo napisali, da\u00a0so lastniki nepremi\u010dnin na obmo\u010dju, na katerem je predvidena gradnja strate\u0161ke investicije, lakirnice gra\u0161ke Magne, in da jim grozi razlastninjenje. Kakor je bil v Ve\u010deru ob vlo\u017eitvi ho\u0161ke pobude predvidel nekdanji ustavni sodnik dr. Janez \u010cebulj, Ho\u010dane ustavno sodoi\u0161\u010de usmerja v druga, \u0161e neuporabljena pravna sredstva. Da imajo namre\u010d, \u010de bi res dobili odlo\u010dbo o razlastitvi, mo\u017enost prito\u017ebe in tudi to\u017eiti v upravnem sporu.\u00a0Zgolj mo\u017enost, da bo izpodbijani zakon v prihodnosti uporabljen kot pravna podlaga za razlastitev nepremi\u010dnin, za potrditev pravnega interesa ne zadostuje, so odlo\u010dili. Torej kakor je bil predvidel dr. \u010cebulj, ko je za Ve\u010der povedal, da bi druga\u010dna odlo\u010ditev ustavnih sodnikov pomenila popolno prekinitev dosedanje ustavnosodni\u0161ke prakse. O\u010ditke okrog morebitne protiustavnosti lex Magna je mogo\u010de pripeljati v razlastitveni postopek, \u010de bi kdaj v prihodnosti bil, in ko uporabijo vsa druga pravna sredstva, takrat lahko tudi s pobudo ustavnemu sodi\u0161\u010du, ho\u0161kim kmetom in Po\u017earju soglasno sporo\u010da ustavno sodi\u0161\u010de. A ne \u0161e zdaj, ko se \u0161e ni\u010d ni zgodilo. In ne najprej prek ustavnega sodi\u0161\u010da.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ho\u0161ki kmetje Sandi Fingu\u0161t, Zlatko Le\u0161nik, Rado Lobnik skupaj z Bojanom Po\u017earjem in podprti z odvetnikom Francijem Matozom niso bili uspe\u0161ni s pobudo, naj ustavno sodi\u0161\u010de oceni dele zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strate\u0161ke investicije na razvojnem obmo\u010dju v ob\u010dini Ho\u010de-Slivnica, to je sistemski zakon, tako imenovani lex Magna. Ustavni sodniki so pobudo soglasno zavrgrli. Pri\u010dakovano so preverjali najprej pravni interes vlagateljev, ki so v pobudo napisali, da\u00a0so lastniki nepremi\u010dnin na obmo\u010dju, na katerem je predvidena gradnja strate\u0161ke investicije, lakirnice gra\u0161ke Magne, in da jim grozi razlastninjenje. Kakor je bil v Ve\u010deru ob vlo\u017eitvi ho\u0161ke pobude predvidel nekdanji ustavni sodnik dr. Janez \u010cebulj, Ho\u010dane ustavno sodoi\u0161\u010de usmerja v druga, \u0161e neuporabljena pravna sredstva. Da imajo namre\u010d, \u010de bi res dobili odlo\u010dbo o razlastitvi, mo\u017enost prito\u017ebe in tudi to\u017eiti v upravnem sporu.\u00a0Zgolj mo\u017enost, da bo izpodbijani zakon v prihodnosti uporabljen kot pravna podlaga za razlastitev nepremi\u010dnin, za potrditev pravnega interesa ne zadostuje, so odlo\u010dili. Torej kakor je bil predvidel dr. \u010cebulj, ko je za Ve\u010der povedal, da bi druga\u010dna odlo\u010ditev ustavnih sodnikov pomenila popolno prekinitev dosedanje ustavnosodni\u0161ke prakse. O\u010ditke okrog morebitne protiustavnosti lex Magna je mogo\u010de pripeljati v razlastitveni postopek, \u010de bi kdaj v prihodnosti bil, in ko uporabijo vsa druga pravna sredstva, takrat lahko tudi s pobudo ustavnemu sodi\u0161\u010du, ho\u0161kim kmetom in Po\u017earju soglasno sporo\u010da ustavno sodi\u0161\u010de. A ne \u0161e zdaj, ko se \u0161e ni\u010d ni zgodilo. In ne najprej prek ustavnega sodi\u0161\u010da.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n