Izhlapevanje se bo ob prihajajo\u010dih dneh spet pove\u010dalo. Obeti ne ka\u017eejo obilnej\u0161ih padavin, zato se bo stanje vodne bilance kmetijskih tal \u0161e poslab\u0161evalo, opozarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso).<\/p>\n
Ker traja su\u0161ni stres \u017ee celotno vegetacijsko obdobje, na izpostavljenih obmo\u010djih na jugovzhodu dr\u017eave ovira ve\u010dji del kmetijske letine, tudi sadno drevje in vinsko trto, ki su\u0161ne razmere obi\u010dajno premagujejo z globljimi koreninami.<\/p>\n
Najbolj je prizadeta koruza, znaki su\u0161nega stresa pa so uvelost, zvijanje in su\u0161enje listov. Koruza prehaja v generativne razvojne faze, metli\u010denju ponekod \u017ee sledi cvetenje in opra\u0161evanje.<\/p>\n
V kombinaciji z visokimi temperaturami zraka, ki so napovedane za prihodnje dni, na Arsu pri\u010dakujejo, da bo vpliv su\u0161nega stresa oja\u010dal tudi vro\u010dinski stres. Kjer koruza \u017ee cveti, bo lahko moteno bo tudi opra\u0161evanje. Na udaru su\u0161nega stresa pa so tudi zelenjadnice, ki jim morajo kmetje pomagati z namakanjem, ter bu\u010de z uvelimi listi in poznej\u0161e sorte krompirja, ki debelijo gomolje.<\/p>\n
Zgodnej\u0161e sorte zaradi prisilne dozoritve marsikje \u017ee izkopavajo, zaradi izsu\u0161enih tal pa je ovirano tudi oranje nedavno po\u017eetih povr\u0161in ozimin ter priprava tal in setev strni\u0161\u010dnih posevkov.<\/p>\n
V Novem mestu je v vegetacijski sezoni padlo le 186 milimetrov de\u017eja, kar je najmanj od leta 1961. Lokalno je padlo \u0161e manj de\u017eja (letali\u0161\u010de Cerklje ob Krki 171 milimetrov). Vodni primanjkljaj od 1. aprila do sredine julija je v Novem mestu presegel 250 milimetrov, kar je slab\u0161e kot stanje v ekstremno su\u0161nih letih 2013 in 2000.<\/p>\n
Zelo suho je tudi na jugozahodu dr\u017eave, v Slovenski Istri in na obalnem obmo\u010dju, s primanjkljajem okoli 350 milimetrov, kar je podobno kot v letih 2015 in 2011. Najve\u010dji primanjkljaj v tem obdobju so na Obali bele\u017eili leta 2007 (423 milimetrov).<\/p>\n
Zelo suha je tudi vodna bilanca v severovzhodni Sloveniji in v delu \u0160tajerske, kjer so sicer lokalne padavine nekajkrat popravile stanje, vendar pogosto naredile \u0161e ve\u010d te\u017eav z neurji in to\u010do. Tudi drugod po Sloveniji je vodna bilanca negativna, z izjemo osrednje in severozahodne Slovenije, kjer pa je bilanca ugodna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Lokalne padavine so ponekod sicer popravile stanje vodne bilance povr\u0161inskega sloja tal, a kmetijska su\u0161a se od aprila predvsem na jugovzhodu dr\u017eave mo\u010dno zaostruje. Na Dolenjskem, delu Posavja (Kr\u0161ko-Bre\u017ei\u0161ko obmo\u010dje) in v delu Bele Krajine stanje povr\u0161inskega sloja tal tako \u017ee od sredine junija drsi v ekstremne su\u0161ne razmere, opozarjajo na Arsu.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":277881,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4915,5735,1595,8044],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n