\u0160tudija univerze iz italijanskega Lecceja, ki jo je nedavno povzela italijanska tiskovna agencija Ansa, navaja, da se je \u0161tevilo opa\u017eanj meduz v Sredozemlju med letoma 2009 in 2015 pove\u010dalo kar za desetkrat.<\/p>\n
Ram\u0161akova je v pogovoru za STA potrdila, da je meduz danes ve\u010d kot denimo pred 20 leti, je pa hkrati opozorila na cikli\u010dnost pojava teh organizmov. Dolgoro\u010dne \u0161tudije in analize so namre\u010d pokazale, da gre tu za desetletne cikle pove\u010dane oz. zmanj\u0161ane pojavnosti.<\/p>\n
“Smo v ciklu, ko je \u017eelatinoznega planktona ve\u010d, kar je del naravnega pojava,” pravi Ram\u0161akova. Delno k temu pojavu prispeva tudi \u010dlovek z ve\u010djim obremenjevanjem morja, vendar obstaja premalo \u0161tudij, da bi natan\u010dno ugotovili, v kolik\u0161ni meri na to vplivajo antropogeni dejavniki.<\/p>\n
Dosedanje \u0161tudije sicer niso mogle potrditi pove\u010danega pojavljanja \u017eelatinoznega planktona na globalni ravni, je dodala vodja Morske biolo\u0161ke postaje.<\/p>\n
Pove\u010dano \u0161tevilo opa\u017eanj pa gre pripisati tudi pove\u010danemu obisku morja. Tako imamo ve\u010d turistov, kopalcev in potaplja\u010dev, ki opazijo ve\u010d vrst in ve\u010d vsaj zanje nenavadnih organizmov. Po drugi strani pa moderni pomorski transport prispeva k naselitvi tujerodnih vrst, ki se lahko ustalijo v novem okolju in povzro\u010dajo te\u017eave, kot je bil primer rebra\u010de v Sredozemlju.<\/p>\n
Meduze sodijo sicer med o\u017eigalkarje in vse imajo toksine oz. strupe, le da nekatere o\u017egejo bolj, druge pa manj. Najbolj nevarna je v tem smislu mese\u010dinka, ki pa je v na\u0161em morju \u017ee nekaj let niso opazili.<\/p>\n
Pri bli\u017enjih sre\u010danjih z morskimi organizmi velja sicer splo\u0161na previdnost. Ko opazimo nam nepoznano \u017eival, si jo moramo previdno ogledati. Pri tem obstaja kar nekaj mo\u017enosti, denimo prek pametnega telefona, da vsaj pribli\u017eno ugotovimo, kam \u017eival sodi, svetuje Ram\u0161akova. Klju\u010dno pa je spo\u0161tljivo ravnanje z \u017eivaljo: “Ni potrebno, da se je dotikamo, da jo vzamemo v roke, lahko se ji verjetno izognemo oz. zaplavamo stran.”<\/p>\n
Kot je dodala Ram\u0161akova, se lahko ljudje za informacije obrnejo tudi na Morsko biolo\u0161ko postajo, bodisi prek telefona bodisi prek elektronske po\u0161te.<\/p>\n
\u010ce vendarle pride do o\u017eiga, je o\u017egano mesto treba sprati z morsko vodo, ga ne drgniti ter obiskati zdravnika, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje.<\/p>\n
Vodja Morske biolo\u0161ke postaje ob tem ugotavlja, da je \u010dedalje ve\u010d nenavadnih pojavov oz. pojavov, ki jih lai\u010dna javnost tudi zaradi razmeroma slabega poznavanja \u017eivalstva in rastlinstva dojema kot nenavadne. Zato bi bile po njenem mnenju dobrodo\u0161le opozorilne oz. informativne table. Ob tovrstnih tablah pa bi kopalci vedeli, kaj jih \u010daka v morju in bi se temu primerno lahko tudi obna\u0161ali.<\/p>\n
\u010ceprav pri nas ni vrst, ki bi bile zelo ali celo smrtno nevarne, pa sta vedno potrebna previdnost in skrbno ravnanje, je za STA \u0161e dejala Ram\u0161akova.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pri pove\u010danem pojavu \u017eelatinoznega planktona, kamor uvr\u0161\u010damo tudi meduze, gre za cikli\u010dno fazo in do neke mere naraven pojav, pojasnjuje vodja piranske Morske biolo\u0161ke postaje Andreja Ram\u0161ak. Delno pa k temu prispeva tudi \u010dlovek. Mese\u010dink, ki veljajo za najbolj nevarno vrsto o\u017eigalkarjev, sicer v na\u0161em morju \u017ee nekaj let niso opazili.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":279017,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6829,3510,5400,1595],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n