Le malokdo ve, da je v ob\u010dini Miklav\u017e na Dravskem polju drugi najve\u010dji pridelovalec \u0161ampinjonov v Sloveniji, in sicer podjetje Krevh \u0161ampinjoni. Prvo je ljubljansko podjetje \u0160ampinjoni Smuk. Dru\u017einsko podjetje sta pred 27 leti na noge postavila Alojz Ozvaldi\u010d in njegova partnerka Jasna Krevh, zdaj pa posel vse bolj prevzemata njuna h\u010di \u0160pela Berani\u010d in njen mo\u017e Marko Berani\u010d. Ob omenjeni \u010detverici \u0161e dva redno zaposlena pomagata pri gojenju belih in rjavih \u0161ampinjonov, bukovih ostrigarjev in gob \u0161itak v petih rastlinjakih skupne povr\u0161ine 600 kvadratnih metrov. povpra\u0161evanje na trgu je veliko, tako da bi lahko zaposlovali ter postavili \u0161e en ali dva rastlinjaka (eden stane 25 tiso\u010d evrov). Toda na sedanjem zemlji\u0161\u010du v starem delu Miklav\u017ea je prostora premalo, \u0161iritev pa ovira tudi bli\u017enji plinovod. Ostala jih je le pe\u0161\u010dica Alojz Ozvaldi\u010d se spominja, da so sprva gojili bukove ostrigarje, ki veljajo za bolj kvalitetno gobo od \u0161ampinjonov, a so v Sloveniji precej manj raz\u0161irjeni in priljubljeni, zato so se s\u010dasoma bolj osredoto\u010dili na gojenje belih (in rjavih) \u0161ampinjonov, kasneje so za\u010deli ponujati \u0161e zdravilne gobe \u0161itake, ki so sicer najbolj raz\u0161irjene na Kitajskem in Japonskem. Gojitelj gob pravi, da se jih je s to dejavnostjo pred 20 leti v Sloveniji ukvarjalo kak\u0161nih 50 gojiteljev. Takrat se je \u0161e ogromno delalo za podjetje Droga, zdaj so ostali le \u0161e trije ali \u0161tirje. Njihovi najve\u010dji konkurenti so gojitelji iz Mad\u017earske in Poljske, vse mo\u010dneje zastopani so tudi hrva\u0161ki pridelovalci. Nena\u010drtovano v posel z gobamiGobe so za\u010deli gojiti bolj slu\u010dajno kot na\u010drtno. Najprej so jih gojili v gara\u017ei in v \u0161e enem prostoru, nato tudi v kleti. “Izseliti se nam ni bilo treba iz hi\u0161e, avtomobili pa so res ostali zunaj,” se spominja Alojz Ozvaldi\u010d. Prve rastlinjake so nato za\u010deli postavljati leta 2004. Sam je po rodu iz \u017detal v Halozah, Jasna Krevh pa se je v Miklav\u017e preselila iz Maribora. Od leta 1974, ko se je preselil sem, se je Miklav\u017e mo\u010dno razvil, opa\u017ea. Trenutno v nji<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Le malokdo ve, da je v ob\u010dini Miklav\u017e na Dravskem polju drugi najve\u010dji pridelovalec \u0161ampinjonov v Sloveniji, in sicer podjetje Krevh \u0161ampinjoni. Prvo je ljubljansko podjetje \u0160ampinjoni Smuk. Dru\u017einsko podjetje sta pred 27 leti na noge postavila Alojz Ozvaldi\u010d in njegova partnerka Jasna Krevh, zdaj pa posel vse bolj prevzemata njuna h\u010di \u0160pela Berani\u010d in njen mo\u017e Marko Berani\u010d. Ob omenjeni \u010detverici \u0161e dva redno zaposlena pomagata pri gojenju belih in rjavih \u0161ampinjonov, bukovih ostrigarjev in gob \u0161itak v petih rastlinjakih skupne povr\u0161ine 600 kvadratnih metrov. povpra\u0161evanje na trgu je veliko, tako da bi lahko zaposlovali ter postavili \u0161e en ali dva rastlinjaka (eden stane 25 tiso\u010d evrov). Toda na sedanjem zemlji\u0161\u010du v starem delu Miklav\u017ea je prostora premalo, \u0161iritev pa ovira tudi bli\u017enji plinovod. Ostala jih je le pe\u0161\u010dica Alojz Ozvaldi\u010d se spominja, da so sprva gojili bukove ostrigarje, ki veljajo za bolj kvalitetno gobo od \u0161ampinjonov, a so v Sloveniji precej manj raz\u0161irjeni in priljubljeni, zato so se s\u010dasoma bolj osredoto\u010dili na gojenje belih (in rjavih) \u0161ampinjonov, kasneje so za\u010deli ponujati \u0161e zdravilne gobe \u0161itake, ki so sicer najbolj raz\u0161irjene na Kitajskem in Japonskem. Gojitelj gob pravi, da se jih je s to dejavnostjo pred 20 leti v Sloveniji ukvarjalo kak\u0161nih 50 gojiteljev. Takrat se je \u0161e ogromno delalo za podjetje Droga, zdaj so ostali le \u0161e trije ali \u0161tirje. Njihovi najve\u010dji konkurenti so gojitelji iz Mad\u017earske in Poljske, vse mo\u010dneje zastopani so tudi hrva\u0161ki pridelovalci. Nena\u010drtovano v posel z gobamiGobe so za\u010deli gojiti bolj slu\u010dajno kot na\u010drtno. Najprej so jih gojili v gara\u017ei in v \u0161e enem prostoru, nato tudi v kleti. “Izseliti se nam ni bilo treba iz hi\u0161e, avtomobili pa so res ostali zunaj,” se spominja Alojz Ozvaldi\u010d. Prve rastlinjake so nato za\u010deli postavljati leta 2004. Sam je po rodu iz \u017detal v Halozah, Jasna Krevh pa se je v Miklav\u017e preselila iz Maribora. Od leta 1974, ko se je preselil sem, se je Miklav\u017e mo\u010dno razvil, opa\u017ea. Trenutno v nji<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n