Kadar klesti to\u010da, vedno znova vzniknejo razglabljanja o tem, zakaj pa ni\u010d ne naredimo, da bi to\u010do omilili. Res je, te\u017eko je gledati, kako se pribli\u017euje temen in groze\u010d nevihtni oblak, in zdaj, ko je na voljo tudi radarska slika, je precej hitro jasno, ali nosi to\u010do, mi pa v 21. stoletju kri\u017eemrok sedimo in trepetamo, ali bo tolklo pri nas ali morda streljaj stran od nas – kot da je pomembno kje, v vsakem primeru bo koga prizadelo, seveda je bolje, da soseda kot pa nas. Kako lahko dopustimo, da samo \u010dakamo, kaj se bo zgodilo, ali bomo imeli sre\u010do ali ne? No, pa saj je pri potresih podobno. Ne vemo, kdaj nas bo stresel, \u0161e na slab\u0161em smo kot pri to\u010di! Lahko samo gradimo bolj kvalitetno, da bodo stavbe varnej\u0161e. A tudi pri to\u010di se lahko nekako za\u0161\u010ditimo z mre\u017eami, strehami in podobnim. Teoreti\u010dno je to mo\u017eno storiti povsod, v realnosti pa nastopijo te\u017eave. Ali bomo \u0161irne povr\u0161ine prekrivali z mre\u017eami? Koliko to stane, kdo si bo to sploh lahko privo\u0161\u010dil, kako bi take obse\u017ene zamre\u017eene povr\u0161ine vplivale na drugo \u017eivljenje, ki ga ljudje s svojim ne ravno najbolj umnim bivanjem \u017ee sicer marsikje ogro\u017eamo? Ne, to ni re\u0161itev za vse. Tako se res skoraj ponuja najbolj samoumevni pristop, da to\u010do zgrabimo za vrat, \u0161e preden se nam strga z verige. Da pose\u017eemo v nevihtni oblak in zmanj\u0161amo mo\u017enost to\u010de \u017ee ob njenem nastajanju. Poskusov je bilo \u017ee veliko, a \u017eal noben resen in znanstven pristop ni pokazal, da pri tem naredimo kaj koristnega. Morda je \u0161e najbolj vpra\u0161ljivo pri vsej stvari dejstvo, da pravzaprav ne moremo to\u010dno vedeti, kako bomo vplivali na razvoj nevihte, \u010de bomo vanjo vna\u0161ali reagense, snovi, ki vplivajo na kondenzacijo vodne pare. Na\u0161 poseg bo torej precej nekontroliran. Tako kot lahko dodatna kondenzacijska jedra teoreti\u010dno pove\u010dajo \u0161tevilo zrn to\u010de v oblaku in s tem povzro\u010dijo, da bodo zrna manj\u0161a, da se jih bo lahko na poti do tal zato tudi ve\u010d stalilo, pa teoreti\u010dno lahko povzro\u010dimo tudi kaj drugega. Na primer mo\u010dnej\u0161e nalive, mo\u010dnej\u0161e sunke vetra in podobno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Kadar klesti to\u010da, vedno znova vzniknejo razglabljanja o tem, zakaj pa ni\u010d ne naredimo, da bi to\u010do omilili. Res je, te\u017eko je gledati, kako se pribli\u017euje temen in groze\u010d nevihtni oblak, in zdaj, ko je na voljo tudi radarska slika, je precej hitro jasno, ali nosi to\u010do, mi pa v 21. stoletju kri\u017eemrok sedimo in trepetamo, ali bo tolklo pri nas ali morda streljaj stran od nas – kot da je pomembno kje, v vsakem primeru bo koga prizadelo, seveda je bolje, da soseda kot pa nas. Kako lahko dopustimo, da samo \u010dakamo, kaj se bo zgodilo, ali bomo imeli sre\u010do ali ne? No, pa saj je pri potresih podobno. Ne vemo, kdaj nas bo stresel, \u0161e na slab\u0161em smo kot pri to\u010di! Lahko samo gradimo bolj kvalitetno, da bodo stavbe varnej\u0161e. A tudi pri to\u010di se lahko nekako za\u0161\u010ditimo z mre\u017eami, strehami in podobnim. Teoreti\u010dno je to mo\u017eno storiti povsod, v realnosti pa nastopijo te\u017eave. Ali bomo \u0161irne povr\u0161ine prekrivali z mre\u017eami? Koliko to stane, kdo si bo to sploh lahko privo\u0161\u010dil, kako bi take obse\u017ene zamre\u017eene povr\u0161ine vplivale na drugo \u017eivljenje, ki ga ljudje s svojim ne ravno najbolj umnim bivanjem \u017ee sicer marsikje ogro\u017eamo? Ne, to ni re\u0161itev za vse. Tako se res skoraj ponuja najbolj samoumevni pristop, da to\u010do zgrabimo za vrat, \u0161e preden se nam strga z verige. Da pose\u017eemo v nevihtni oblak in zmanj\u0161amo mo\u017enost to\u010de \u017ee ob njenem nastajanju. Poskusov je bilo \u017ee veliko, a \u017eal noben resen in znanstven pristop ni pokazal, da pri tem naredimo kaj koristnega. Morda je \u0161e najbolj vpra\u0161ljivo pri vsej stvari dejstvo, da pravzaprav ne moremo to\u010dno vedeti, kako bomo vplivali na razvoj nevihte, \u010de bomo vanjo vna\u0161ali reagense, snovi, ki vplivajo na kondenzacijo vodne pare. Na\u0161 poseg bo torej precej nekontroliran. Tako kot lahko dodatna kondenzacijska jedra teoreti\u010dno pove\u010dajo \u0161tevilo zrn to\u010de v oblaku in s tem povzro\u010dijo, da bodo zrna manj\u0161a, da se jih bo lahko na poti do tal zato tudi ve\u010d stalilo, pa teoreti\u010dno lahko povzro\u010dimo tudi kaj drugega. Na primer mo\u010dnej\u0161e nalive, mo\u010dnej\u0161e sunke vetra in podobno.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n