Ministrstvo za delo je predstavilo belo knjigo o pokojninah, s \u010dimer se za\u010denja razprava o prihodnosti pokojninskega sistema. Kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, je dejal vodja delovne skupine za pripravo bele knjige Andra\u017e Rangus z ministrstva. Pravico do pred\u010dasne pokojnine bi \u010drtali. Pokojninsko osnovo za izra\u010dun pokojnine naj bi podalj\u0161ali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnej\u0161ih let. Postopno naj bi uvedli tudi to\u010dkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povpre\u010dnega dohodka \u0161ir\u0161ega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se dolo\u010di \u0161tevilo to\u010dk za vsako posamezno obdobje vpla\u010danih prispevkov. Tak sistem \u0161e vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdaj\u0161njega sistema in omogo\u010da bolj pravi\u010dno odmero pokojnine, je dejal Rangus ob dana\u0161nji predstavitvi bele knjige na Brdu pri Kranju. V predlaganem sistemu zaradi \u010drtanja pravice do pred\u010dasne pokojnine tudi ni sistema malusov. Predvideni so bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe. Pravico do letnega dodatka, ki je za upokojence v podobni vlogi kot regres za aktivno prebivalstvo, naj bi izlo\u010dili iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Del sredstev za izpla\u010dilo letnega dodatka pa bi lahko uporabili za varstvo posameznikov z najni\u017ejimi pokojninami ali pa za dolgotrajno oskrbo. Pokojnine bi v prehodnem obdobju prvih desetih let usklajevali v vi\u0161ini 60 odstotkov rasti povpre\u010dne pla\u010de v dr\u017eavi in 40 odstotkov rasti cen \u017eivljenjskih stro\u0161kov. V drugem desetletju po reformi bi se usklajevale v vi\u0161ini 30 odstotkov rasti povpre\u010dne pla\u010de v dr\u017eavi in 70 odstotkov rasti cen \u017eivljenjskih stro\u0161kov. Po prehodnem obdobju pa bi se usklajevale le v vi\u0161ini rasti cen \u017eivljenjskih stro\u0161kov. Po Rangusovih besedah se bomo upokojevali leto ali dve kasneje kot po trenutni zakonodaji. Pokojnina iz prvega stebra pa bo vi\u0161ja kot zdaj, razmerje z na\u0161o zadnjo pla\u010do bo med 60 in 70 odstotkov. Za vzdr\u017enost pokoj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ministrstvo za delo je predstavilo belo knjigo o pokojninah, s \u010dimer se za\u010denja razprava o prihodnosti pokojninskega sistema. Kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, je dejal vodja delovne skupine za pripravo bele knjige Andra\u017e Rangus z ministrstva. Pravico do pred\u010dasne pokojnine bi \u010drtali. Pokojninsko osnovo za izra\u010dun pokojnine naj bi podalj\u0161ali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnej\u0161ih let. Postopno naj bi uvedli tudi to\u010dkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povpre\u010dnega dohodka \u0161ir\u0161ega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se dolo\u010di \u0161tevilo to\u010dk za vsako posamezno obdobje vpla\u010danih prispevkov. Tak sistem \u0161e vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdaj\u0161njega sistema in omogo\u010da bolj pravi\u010dno odmero pokojnine, je dejal Rangus ob dana\u0161nji predstavitvi bele knjige na Brdu pri Kranju. V predlaganem sistemu zaradi \u010drtanja pravice do pred\u010dasne pokojnine tudi ni sistema malusov. Predvideni so bonusi za delo po dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe. Pravico do letnega dodatka, ki je za upokojence v podobni vlogi kot regres za aktivno prebivalstvo, naj bi izlo\u010dili iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Del sredstev za izpla\u010dilo letnega dodatka pa bi lahko uporabili za varstvo posameznikov z najni\u017ejimi pokojninami ali pa za dolgotrajno oskrbo. Pokojnine bi v prehodnem obdobju prvih desetih let usklajevali v vi\u0161ini 60 odstotkov rasti povpre\u010dne pla\u010de v dr\u017eavi in 40 odstotkov rasti cen \u017eivljenjskih stro\u0161kov. V drugem desetletju po reformi bi se usklajevale v vi\u0161ini 30 odstotkov rasti povpre\u010dne pla\u010de v dr\u017eavi in 70 odstotkov rasti cen \u017eivljenjskih stro\u0161kov. Po prehodnem obdobju pa bi se usklajevale le v vi\u0161ini rasti cen \u017eivljenjskih stro\u0161kov. Po Rangusovih besedah se bomo upokojevali leto ali dve kasneje kot po trenutni zakonodaji. Pokojnina iz prvega stebra pa bo vi\u0161ja kot zdaj, razmerje z na\u0161o zadnjo pla\u010do bo med 60 in 70 odstotkov. Za vzdr\u017enost pokoj<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n