Mednarodni portal za primerjavo pla\u010d Paylab je, kot so sporo\u010dili iz zaposlitvenega portala Moje delo, pod drobnogled vzel realno kupno mo\u010d trenutno zaposlenih milenijcev v dr\u017eavah Srednje Evrope, Balkana in baltskih dr\u017eav. Milenijci oz. generacija Y ima zaradi svojega nakupnega vedenja velik vpliv na maloprodajo in nepremi\u010dninski trg.<\/p>\n
Na nakupno vedenje generacije, rojene po letu 1980, v veliki meri vpliva informacijska tehnologija. Gre za internetno generacijo, ki na spletu, ki ga dojema kot primaren vir informacij, pre\u017eivi ve\u010d ur dnevno.<\/p>\n
Med milenijci iz zahodne ter milenijci s srednje in vzhodne Evrope pri uporabi sodobnih tehnologij ni opaznej\u0161ih razlik. Do ve\u010djega kontrasta pride v primerjavi \u017eivljenjskega sloga – milenijci iz srednje in vzhodne Evrope zaradi slab\u0161ih lokalnih razmer kasneje zapustijo svojo rojstno hi\u0161o.<\/p>\n
Za srednji in vzhodni del Evrope je namre\u010d po podatkih Eurostata zna\u010dilno, da relativno velik dele\u017e milenijcev \u0161e zmeraj \u017eivi s star\u0161i, in sicer \u0161est od desetih mladih, starih od 18 do 34 let. V Sloveniji se \u017eenske od star\u0161ev v povpre\u010dju odselijo pri 27, mo\u0161ki pa pri 29 letih. Dveletena razlika je zna\u010dilna tudi za druge analizirane dr\u017eave.<\/p>\n
V dr\u017eavah zahodne Evrope mladi svoje dru\u017einske domove zapu\u0161\u010dajo veliko prej. Za primerjavo – na Finskem se \u017eenske od star\u0161ev odselijo v povpre\u010dju stare 21,1 leta, mo\u0161ki 22,8 leta.<\/p>\n
To je po navedbah Paylaba povezano predvsem z odlogom star\u0161evstva in pomanjkanjem cenovno dostopnih stanovanj. Dohodki milenijcev so preprosto prenizki glede na visoke cene nepremi\u010dnin. Poleg tega mladi odrasli nimajo veliko prilo\u017enosti za nakup nepremi\u010dnin, najve\u010dkrat jim preostane le dvig kredita. Stanovanjski problem je najbolj izrazit na Hrva\u0161kem, v Srbiji in na Slova\u0161kem.<\/p>\n
Paylab je pri preu\u010devanju vseh prihodkov milenijcev, rojenih v srednji in vzhodni Evropi, ugotovil, da mladi v povpre\u010dju ne zaslu\u017eijo ve\u010d kot 1000 evrov neto na mesec. Opazna je sicer razlika med starej\u0161imi milenijci, rojenimi v 80. letih, ki imajo ve\u010dletne delovne izku\u0161nje, in mlaj\u0161imi milenijci, rojenimi v 90. letih, ki na trg dela \u0161ele vstopajo. Pla\u010da slednjih je v povpre\u010dju za 25 odstotkov ni\u017eja.<\/p>\n
Razlika v vi\u0161ini neto pla\u010de med mlaj\u0161imi in starej\u0161imi milenijci je zna\u010dilna tudi za Slovenijo. Pla\u010da prvih zna\u0161a 839, pla\u010da drugih pa 986 evrov, kar je 18 odstotkov ve\u010d.<\/p>\n
Najve\u010djo rast pla\u010de je zato mo\u017eno pri\u010dakovati v ni\u017ejem in srednjem mened\u017ementu, kjer lahko milenijci pri\u010dakujejo 40-odstotno rast pla\u010de na Poljskem, Mad\u017earskem, \u010ce\u0161kem in Slova\u0161kem, 38-odstotno rast na Balkanu in 23-odstotno v baltskih dr\u017eavah. Dvig vi\u0161ine pla\u010d je mo\u017eno zaslediti tudi na kvalificiranih tehni\u010dnih in netehni\u010dnih polo\u017eajih; 18-odstotno rast na Baltiku in do 25-odstotno v Srednji Evropi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Milenijci iz Srednje Evrope, Balkana in baltskih dr\u017eav v povpre\u010dju na mesec ne zaslu\u017eijo ve\u010d kot 1000 evrov neto, te\u017eave imajo tudi pri urejanju lastnih domov, zaradi \u010desar se od star\u0161ev odselijo kasneje kot mladi z Zahoda. Imajo pa starej\u0161i milenijci za 25 odstotkov vi\u0161jo pla\u010do od tistih, ki na trg dela \u0161ele vstopajo, ugotavlja Paylab.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":247331,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[6283,4585,1595,9211,4505,8194],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n