Mariborski Akvarij-terarij, ena najbolj znanih ustanov v mestu, si \u017ee leta, desetletja zaslu\u017ei sodobnej\u0161e prostore, a za to ni denarja in politi\u010dne volje. Vanj mariborska ob\u010dina, ki je tudi lastnik stavbe, vlaga denar le za nujne sanacije. Letos je v ob\u010dinskem prora\u010dunu za najnujnej\u0161o sanacijo predvidenih 40 tiso\u010d evrov, predvsem za nujno potrebno menjavo elektroin\u0161talacije. Popis del, \u010desa se lotiti s tem zneskom, je \u017ee stekel, \u0161e ta mesec naj bi bil objavljen javni razpis za dela ali pa bo stekel postopek zbiranja ponudb. Med obnovo, ki bo jeseni, bo Akvarij-terarij za obiskovalce odprt kot doslej. Ga\u0161enje po\u017eara Hi\u0161a se pogreza v temeljih, elektri\u010dna in\u0161talacija in vodovodno omre\u017eje sta dotrajana. Stanje prostorov, stavbnega pohi\u0161tva, strojne opreme in drugih in\u0161talacij je nezavidljivo. “Gasi se po\u017ear. Stavba je potrebna popolne prenove, vendar je upravi\u010denost investicije vpra\u0161ljiva glede na stanje stavbe. Bolje bi bilo preseliti akvarij na drugo lokacijo,” pojasnjuje Marko Ple\u010dko, direktor Nipe, ki kot podizvajalec komunalnega podjetja Snaga Maribor, ki ima koncesijo, upravlja Akvarij-terarij. Pomembno je, kaj bo prineslo ve\u010d politi\u010dnih to\u010dk O tem, kje se zapleta, da je akvarij \u0161e vedno brez dostojnih prostorov in stavbe, v katero bi z veseljem poslali turiste, je Ple\u010dko jasen: “\u017delja po ureditvi akvarija ni tako mo\u010dno zastopana v mestnem svetu kot recimo vzpostavitev bike parka ali pa ureditev Pekrskega potoka, in ob tem ni pomembno, kaj bo kateri projekt doprinesel mestu, ampak kaj bo prineslo ve\u010d politi\u010dnih to\u010dk.” Ob tem Ple\u010dko doda, da so finan\u010dna sredstva za nujno sanacijo ve\u010d kot dobrodo\u0161la, da lahko zagotovijo vsaj minimalne standarde za gojenje in \u017eivljenje \u017eivali ter varno delo zaposlenih, ki jih \u017ee vrsto let vodi Branko Kolar. “Zame in za moje zaposlene to ni samo slu\u017eba, ampak na\u010din \u017eivljenja,” odgovarja Kolar na vpra\u0161anje glede pozitivnega odnosa do dela v razpadajo\u010di stavbi in zastarelih prostorih, kamor vsako jutro prihitijo na delo. Seveda ji<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mariborski Akvarij-terarij, ena najbolj znanih ustanov v mestu, si \u017ee leta, desetletja zaslu\u017ei sodobnej\u0161e prostore, a za to ni denarja in politi\u010dne volje. Vanj mariborska ob\u010dina, ki je tudi lastnik stavbe, vlaga denar le za nujne sanacije. Letos je v ob\u010dinskem prora\u010dunu za najnujnej\u0161o sanacijo predvidenih 40 tiso\u010d evrov, predvsem za nujno potrebno menjavo elektroin\u0161talacije. Popis del, \u010desa se lotiti s tem zneskom, je \u017ee stekel, \u0161e ta mesec naj bi bil objavljen javni razpis za dela ali pa bo stekel postopek zbiranja ponudb. Med obnovo, ki bo jeseni, bo Akvarij-terarij za obiskovalce odprt kot doslej. Ga\u0161enje po\u017eara Hi\u0161a se pogreza v temeljih, elektri\u010dna in\u0161talacija in vodovodno omre\u017eje sta dotrajana. Stanje prostorov, stavbnega pohi\u0161tva, strojne opreme in drugih in\u0161talacij je nezavidljivo. “Gasi se po\u017ear. Stavba je potrebna popolne prenove, vendar je upravi\u010denost investicije vpra\u0161ljiva glede na stanje stavbe. Bolje bi bilo preseliti akvarij na drugo lokacijo,” pojasnjuje Marko Ple\u010dko, direktor Nipe, ki kot podizvajalec komunalnega podjetja Snaga Maribor, ki ima koncesijo, upravlja Akvarij-terarij. Pomembno je, kaj bo prineslo ve\u010d politi\u010dnih to\u010dk O tem, kje se zapleta, da je akvarij \u0161e vedno brez dostojnih prostorov in stavbe, v katero bi z veseljem poslali turiste, je Ple\u010dko jasen: “\u017delja po ureditvi akvarija ni tako mo\u010dno zastopana v mestnem svetu kot recimo vzpostavitev bike parka ali pa ureditev Pekrskega potoka, in ob tem ni pomembno, kaj bo kateri projekt doprinesel mestu, ampak kaj bo prineslo ve\u010d politi\u010dnih to\u010dk.” Ob tem Ple\u010dko doda, da so finan\u010dna sredstva za nujno sanacijo ve\u010d kot dobrodo\u0161la, da lahko zagotovijo vsaj minimalne standarde za gojenje in \u017eivljenje \u017eivali ter varno delo zaposlenih, ki jih \u017ee vrsto let vodi Branko Kolar. “Zame in za moje zaposlene to ni samo slu\u017eba, ampak na\u010din \u017eivljenja,” odgovarja Kolar na vpra\u0161anje glede pozitivnega odnosa do dela v razpadajo\u010di stavbi in zastarelih prostorih, kamor vsako jutro prihitijo na delo. Seveda ji<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n