V Mariboru je okrog deset trgovin, ki sku\u0161ajo pre\u017eiveti v znamenju gesla “iz druge roke”, ve\u010dinoma ponujajo obutev in obla\u010dila. \u017de no\u0161ene “cunje\u201c, kot v slengu in ne iz zani\u010devanja pravijo dekleta, so vse po en evro za kos. Kar je po svoje in dejansko neverjetno, a deluje. Zakaj in kako, bi se lahko na veliko razkokodakali psihologi, psihiatri, sociologi in kak\u0161na bolj usposobljena ministrica za delo in socialne zadeve. Ne vem, kaj bi nam sporo\u010dil tak\u0161en mo\u017eganski trust. Ni va\u017eno, ni\u010desar ne spremeni. Iz druge roke pa je tukaj in zdaj ter povsod drugod po svetu. V bogati Nem\u010diji v takih trgovinah brez zadr\u017ekov kupujejo tudi bogati, modna muha je postala uporabna navada. Ne bi si mislili, da je med mariborskimi kupci neredko kak\u0161na profesorica, ekonomistka, zdravnik ali in\u017eenir. Kar seveda ne pomeni, da so premo\u017eni, lahko pa, da \u010dlovek tu in tam potrebuje kak\u0161no dozo poni\u017enosti. Odvetnikov ni med kupci, imajo svoj planet. Po obisku zaveti\u0161\u010da iz druge roke je mogo\u010de napisati novelo, vendar nisem Ivan Cankar, da bi se razjokal zaradi skodelice kave, pretanjenih sentimentalnosti iz nekih drugih \u010dasov. Ali celo razgaljal dana\u0161nje tuje du\u0161e. Potrdilo pa se je, da v bistvu potrebujem troje gat, tri poletne majice, tri jesensko-zimske srajce, dva puloverja, debelej\u0161ega in tanj\u0161ega, in eno voja\u0161ko bundo, ki je s podlogo ali brez nje za vse letne \u010dase. Hla\u010de, dvoje kavbojk, naj bodo leviske 501, zadeva na pragu razko\u0161ja. Na noge poleti usnjene sandale, spomladi in jeseni dva para najkic, naj se izmeni\u010dno zra\u010dijo, pozimi dobre voja\u0161ke \u0161kornje. Povrhu \u0161e pet parov nogavic in kak\u0161en robec. Kape nikoli ne nosim, sicer pa imajo bunde kapuco. To bo vsa garderoba in vsa gre v eno potovalko. V bistvu tak majhen korak za \u010dlovekovo du\u0161o in nikakr\u0161en za \u010dlove\u0161tvo ni in je preprost. Kavelj je v podrobnosti, da na to pot zlahka stopimo po tem, ko smo imeli vse. Imeti vse je osnova za pomisel in odlo\u010ditev, da je dobro in po\u0161teno ne imeti vsega. Ne imeti je ve\u010d kot imeti. A v zelo posebnih,<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Mariboru je okrog deset trgovin, ki sku\u0161ajo pre\u017eiveti v znamenju gesla “iz druge roke”, ve\u010dinoma ponujajo obutev in obla\u010dila. \u017de no\u0161ene “cunje\u201c, kot v slengu in ne iz zani\u010devanja pravijo dekleta, so vse po en evro za kos. Kar je po svoje in dejansko neverjetno, a deluje. Zakaj in kako, bi se lahko na veliko razkokodakali psihologi, psihiatri, sociologi in kak\u0161na bolj usposobljena ministrica za delo in socialne zadeve. Ne vem, kaj bi nam sporo\u010dil tak\u0161en mo\u017eganski trust. Ni va\u017eno, ni\u010desar ne spremeni. Iz druge roke pa je tukaj in zdaj ter povsod drugod po svetu. V bogati Nem\u010diji v takih trgovinah brez zadr\u017ekov kupujejo tudi bogati, modna muha je postala uporabna navada. Ne bi si mislili, da je med mariborskimi kupci neredko kak\u0161na profesorica, ekonomistka, zdravnik ali in\u017eenir. Kar seveda ne pomeni, da so premo\u017eni, lahko pa, da \u010dlovek tu in tam potrebuje kak\u0161no dozo poni\u017enosti. Odvetnikov ni med kupci, imajo svoj planet. Po obisku zaveti\u0161\u010da iz druge roke je mogo\u010de napisati novelo, vendar nisem Ivan Cankar, da bi se razjokal zaradi skodelice kave, pretanjenih sentimentalnosti iz nekih drugih \u010dasov. Ali celo razgaljal dana\u0161nje tuje du\u0161e. Potrdilo pa se je, da v bistvu potrebujem troje gat, tri poletne majice, tri jesensko-zimske srajce, dva puloverja, debelej\u0161ega in tanj\u0161ega, in eno voja\u0161ko bundo, ki je s podlogo ali brez nje za vse letne \u010dase. Hla\u010de, dvoje kavbojk, naj bodo leviske 501, zadeva na pragu razko\u0161ja. Na noge poleti usnjene sandale, spomladi in jeseni dva para najkic, naj se izmeni\u010dno zra\u010dijo, pozimi dobre voja\u0161ke \u0161kornje. Povrhu \u0161e pet parov nogavic in kak\u0161en robec. Kape nikoli ne nosim, sicer pa imajo bunde kapuco. To bo vsa garderoba in vsa gre v eno potovalko. V bistvu tak majhen korak za \u010dlovekovo du\u0161o in nikakr\u0161en za \u010dlove\u0161tvo ni in je preprost. Kavelj je v podrobnosti, da na to pot zlahka stopimo po tem, ko smo imeli vse. Imeti vse je osnova za pomisel in odlo\u010ditev, da je dobro in po\u0161teno ne imeti vsega. Ne imeti je ve\u010d kot imeti. A v zelo posebnih,<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n