Temperature zraka v mestih so zmeraj nekoliko vi\u0161je kot v okolici. Mesta so namre\u010d svojevrstni toplotni otoki. Podobna so, kot pravi klimatolog dr. Igor \u017diberna, termoakumulacijskim pe\u010dem, vzrokov za to pa je ve\u010d. Zgradbe, parkiri\u0161\u010da, ceste in druge pozidane povr\u0161ine namre\u010d \u010dez dan absorbirajo kratkovalovno sevanje sonca, nato pa v no\u010dnem in jutranjem \u010dasu oddajajo dolgovalovno sevanje oziroma toploto v okolico. Beton, denimo, ima v primerjavi z vla\u017enimi tlemi tudi do \u0161estkrat ve\u010djo toplotno prevodnost in skoraj dvakrat ve\u010djo toplotno kapaciteto, zato se podnevi po\u010dasi segreva, pono\u010di pa po\u010dasi ohlaja. In prav to je lastnost, ki najbolj vpliva na razlike v temperaturi med mestom in okolico, \u010deprav, tako \u017diberna, tudi druge niso zanemarljive: “Drugi vzroki so slabo izolirane stavbe, ki zlasti v kurilni sezoni dodatno segrevajo mesto, promet in industrija, ne nazadnje pa tudi ljudje. V Mariboru \u017eivi dobrih 90 tiso\u010d ljudi. \u010ce vzamemo zelo konzervativno oceno, da vsak v okolico seva energijo kot 100-vatna \u017earnica, ugotovimo, da oddajo toliko toplotne energije, kot je pro- izvede manj\u0161a hidroelektrarna. Je pa res, da je ta vir zelo razpr\u0161en. Vsekakor pa je zaradi vseh teh vplivov mesto bolj toplo kot okolica.” Maribor\u010dani dnevno izsevamo toliko toplotne energije, kot je dnevno proizvede manj\u0161a termoelektrarna. Za vro\u010dino so posebno ob\u010dutljivi prebivalci ve\u010djih mest, starej\u0161i od 65 let. Predstavljajo 17 odstotkov vseh prebivalcev Evrope, do leta 2060 naj bi se dele\u017e te starostne skupine pove\u010dal na 30 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da bodo nevarni u\u010dinki vro\u010dinskih valov \u0161e posebno izraziti v mestih z ve\u010d kot 100.000 prebivalci. Temperature zraka na urbanih obmo\u010djih so lahko tudi za deset stopinj Celzija vi\u0161je od temperatur na neurbanih obmo\u010djih. Maribor je v povpre\u010dju toplej\u0161i od okolice za okoli \u0161tiri stopinje Celzija. Leta 2003 je v vro\u010dinskem valu v Evropi umrlo 70.000 ljudi. Leta 2050 bi vro\u010dinski valovi v Evropi lahko terjali \u017ee 100.000 \u017eivlj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Temperature zraka v mestih so zmeraj nekoliko vi\u0161je kot v okolici. Mesta so namre\u010d svojevrstni toplotni otoki. Podobna so, kot pravi klimatolog dr. Igor \u017diberna, termoakumulacijskim pe\u010dem, vzrokov za to pa je ve\u010d. Zgradbe, parkiri\u0161\u010da, ceste in druge pozidane povr\u0161ine namre\u010d \u010dez dan absorbirajo kratkovalovno sevanje sonca, nato pa v no\u010dnem in jutranjem \u010dasu oddajajo dolgovalovno sevanje oziroma toploto v okolico. Beton, denimo, ima v primerjavi z vla\u017enimi tlemi tudi do \u0161estkrat ve\u010djo toplotno prevodnost in skoraj dvakrat ve\u010djo toplotno kapaciteto, zato se podnevi po\u010dasi segreva, pono\u010di pa po\u010dasi ohlaja. In prav to je lastnost, ki najbolj vpliva na razlike v temperaturi med mestom in okolico, \u010deprav, tako \u017diberna, tudi druge niso zanemarljive: “Drugi vzroki so slabo izolirane stavbe, ki zlasti v kurilni sezoni dodatno segrevajo mesto, promet in industrija, ne nazadnje pa tudi ljudje. V Mariboru \u017eivi dobrih 90 tiso\u010d ljudi. \u010ce vzamemo zelo konzervativno oceno, da vsak v okolico seva energijo kot 100-vatna \u017earnica, ugotovimo, da oddajo toliko toplotne energije, kot je pro- izvede manj\u0161a hidroelektrarna. Je pa res, da je ta vir zelo razpr\u0161en. Vsekakor pa je zaradi vseh teh vplivov mesto bolj toplo kot okolica.” Maribor\u010dani dnevno izsevamo toliko toplotne energije, kot je dnevno proizvede manj\u0161a termoelektrarna. Za vro\u010dino so posebno ob\u010dutljivi prebivalci ve\u010djih mest, starej\u0161i od 65 let. Predstavljajo 17 odstotkov vseh prebivalcev Evrope, do leta 2060 naj bi se dele\u017e te starostne skupine pove\u010dal na 30 odstotkov. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da bodo nevarni u\u010dinki vro\u010dinskih valov \u0161e posebno izraziti v mestih z ve\u010d kot 100.000 prebivalci. Temperature zraka na urbanih obmo\u010djih so lahko tudi za deset stopinj Celzija vi\u0161je od temperatur na neurbanih obmo\u010djih. Maribor je v povpre\u010dju toplej\u0161i od okolice za okoli \u0161tiri stopinje Celzija. Leta 2003 je v vro\u010dinskem valu v Evropi umrlo 70.000 ljudi. Leta 2050 bi vro\u010dinski valovi v Evropi lahko terjali \u017ee 100.000 \u017eivlj<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n