Slovenija do zdaj \u0161e ni imela predsednice. Samo Milan Ku\u010dan je zmagal dvakrat. Politi\u010dna desnica do zdaj na predsedni\u0161kih volitvah \u0161e ni bila uspe\u0161na, \u010deprav nekateri zadnjo zmago Boruta Pahorja tolma\u010dijo kot uspeh desne sredine, a nekdanji slovenski premier, predsednik dr\u017eavnega zbora in evropski poslanec je takrat vseeno kandidiral kot predstavnik in prej dolgoletni prvak Socialnih demokratov. Volilna udele\u017eba pada kot na vseh ostalih volitvah. To je le nekaj osnovnih zna\u010dilnosti predsedni\u0161kih tekem po slovensko. 85,84-odstotna je bila volilna udele\u017eba na volitvah 1992. Nato je vztrajno padala. Na zadnjih je glasovalo \u017ee manj kot polovica volilnih upravi\u010dencev 1992: \u010cas mlade demokracije Prve neposredne predsedni\u0161ke volitve so potekale na podlagi ustave iz decembra 1991. Sodelovalo je osem kandidatov. \u017de v prvem krogu je zmagal nekdanji vodja slovenske zveze komunistov Milan Ku\u010dan, ki pa je na volitvah edini nastopil kot neodvisni kandidat in je dobil 63,9 odstotka glasov. Sledili so: Ivan Bizjak (Slovenski kr\u0161\u010danski demokrati – 21,16 odstotka), Jelko Kacin (Demokratska stranka Slovenije – 7,3 odstotka), Stanislav Buser (Slovenska ljudska stranka – 1,94 odstotka), Darja Lavti\u017ear Bebler (Socialisti\u010dna stranka Slovenije – 1,83 odstotka), Alenka \u017dagar (Narodni demokrati Slovenije – 1,74 odstotka), Ljubo Sirc (Liberalno demokratska stranka – 1,51 odstotka) in France Tom\u0161i\u010d (Socialdemokratska stranka Slovenije – 0,63 odstotka). Volilna udele\u017eba je bila zelo visoka, a za tisti \u010das, ko je bila Slovenija \u0161e mlada demokracija, tudi zna\u010dilna: 85,84-odstotna. So\u010dasno so potekale tudi volitve v dr\u017eavni zbor in dr\u017eavni svet. Kandidaturo za predsednika je napovedal tudi Ivan Kramberger, ki pa je bil ubit na predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu 7. junija 1992. 1997: Razkol na desni sredini in zastrupitev Tudi druge predsedni\u0161ke volitve v samostojni Sloveniji je dobil Milan Ku\u010dan, spet v prvem krogu, s 55,57 odstotka glasov. Protikandidati so bili Janez Podobnik (Slovenska ljud<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija do zdaj \u0161e ni imela predsednice. Samo Milan Ku\u010dan je zmagal dvakrat. Politi\u010dna desnica do zdaj na predsedni\u0161kih volitvah \u0161e ni bila uspe\u0161na, \u010deprav nekateri zadnjo zmago Boruta Pahorja tolma\u010dijo kot uspeh desne sredine, a nekdanji slovenski premier, predsednik dr\u017eavnega zbora in evropski poslanec je takrat vseeno kandidiral kot predstavnik in prej dolgoletni prvak Socialnih demokratov. Volilna udele\u017eba pada kot na vseh ostalih volitvah. To je le nekaj osnovnih zna\u010dilnosti predsedni\u0161kih tekem po slovensko. 85,84-odstotna je bila volilna udele\u017eba na volitvah 1992. Nato je vztrajno padala. Na zadnjih je glasovalo \u017ee manj kot polovica volilnih upravi\u010dencev 1992: \u010cas mlade demokracije Prve neposredne predsedni\u0161ke volitve so potekale na podlagi ustave iz decembra 1991. Sodelovalo je osem kandidatov. \u017de v prvem krogu je zmagal nekdanji vodja slovenske zveze komunistov Milan Ku\u010dan, ki pa je na volitvah edini nastopil kot neodvisni kandidat in je dobil 63,9 odstotka glasov. Sledili so: Ivan Bizjak (Slovenski kr\u0161\u010danski demokrati – 21,16 odstotka), Jelko Kacin (Demokratska stranka Slovenije – 7,3 odstotka), Stanislav Buser (Slovenska ljudska stranka – 1,94 odstotka), Darja Lavti\u017ear Bebler (Socialisti\u010dna stranka Slovenije – 1,83 odstotka), Alenka \u017dagar (Narodni demokrati Slovenije – 1,74 odstotka), Ljubo Sirc (Liberalno demokratska stranka – 1,51 odstotka) in France Tom\u0161i\u010d (Socialdemokratska stranka Slovenije – 0,63 odstotka). Volilna udele\u017eba je bila zelo visoka, a za tisti \u010das, ko je bila Slovenija \u0161e mlada demokracija, tudi zna\u010dilna: 85,84-odstotna. So\u010dasno so potekale tudi volitve v dr\u017eavni zbor in dr\u017eavni svet. Kandidaturo za predsednika je napovedal tudi Ivan Kramberger, ki pa je bil ubit na predvolilnem shodu v Jurovskem Dolu 7. junija 1992. 1997: Razkol na desni sredini in zastrupitev Tudi druge predsedni\u0161ke volitve v samostojni Sloveniji je dobil Milan Ku\u010dan, spet v prvem krogu, s 55,57 odstotka glasov. Protikandidati so bili Janez Podobnik (Slovenska ljud<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n