Ve\u010dina \u010debelnjakov, ki jih je po podatkih iz leta 2015 v francoski prestolnici ve\u010d kot 700, je na strehi restavracije La Tour d’Argent, narodnega muzeja na levem bregu Sene Musee d’Orsay in Grand Palais. Panji so \u017ee dolgo na strehi pari\u0161ke opere, od leta 1856 tudi v Luksembur\u0161kih vrtovih. Vedno ve\u010d podjetij name\u0161\u010da panje na strehah svojih prostorov – tudi francoska tiskovna agencija AFP, ki je o urbanih \u010debelnjakih v francoski prestolnici pred dnevi tudi poro\u010dala.<\/p>\n
Populacije \u010debel po vsem svetu, zlasti v Evropi in Severni Ameriki, zaradi skrivnostne “motnje kolapsa kolonije” izginjajo ali umirajo. Znanstveniki krivca vidijo v kmetijskih pesticidih, virusih, glivah, parazitih, slabem vremenu, podhranjenosti zaradi pomanjkanja cvetlic ali kombinaciji teh dejavnikov. Po trditvah ekonomsko-socialnega sveta EU je v samo 30 letih izginila skoraj polovica vrst divjih \u010debel.<\/p>\n
\u010cebele bodo tako pri \u017eivljenju pomagali ohraniti urbani \u010debelnjaki. Na kocki pa ni le njihovo pre\u017eivetje. Znanstveniki so namre\u010d izra\u010dunali, da je 1,4 milijarde zaposlitev in tri \u010detrtine letine odvisnih od opra\u0161evalcev, pove\u010dini \u010debel. Na svetu je po njihovih navedbah 20.000 vrst \u010debel, ki opra\u0161ijo ve\u010d kot 90 odstotkov od 107 glavnih rastlin na svetu. Zdru\u017eeni narodi medtem ocenjujejo, da okoli 40 odstotkom nevreten\u010darjev opra\u0161evalcev, ve\u010dinoma \u010debelam in metuljem, grozi izumrtje.<\/p>\n
Francija je sicer \u0161e vedno ena najve\u010djih evropskih uporabnic pesticidov, ki so \u010debelam \u0161kodljivi. Bolj ko se pesticidi uporabljajo, ve\u010d \u0161kodljivcev razvije odpornost na njih, kar vodi \u0161e k intenzivnej\u0161i uporabi pesticidov, pojasnjuje AFP.<\/p>\n
Da bi ohranili populacijo \u010debel, so denimo v severnem francoskem mestu Lille leta 2007 zagnali program zagotavljanja okolja brez pesticidov. Z namestitvijo \u010debelnjakov na strehah \u0161tevilnih srednjih \u0161ol je kmalu sledilo mesto Montpellier. \u010ceprav strokovnjaki menijo, da ti ukrepi te\u017eav ne bodo re\u0161ili, v Lillu poudarjajo, da se je 80 vrst divjih \u010debel, ki so z obmo\u010dja izginile, po za\u010detku programa tja znova vrnilo.<\/p>\n
Na posebni misiji je tudi 34-letni urbani \u010debelar iz Pariza Audric de Campeau, ki ima svoje \u010debelnjake na strehah znamenitih stavb, poslovnih objektov in teras. “Imam sre\u010do, da je moja pisarna na nebu,” pravi. Poskrbeti \u017eeli za zdravje \u010debel, za svoje podjetje Le Miel de Paris (Pari\u0161ki med) pa zagotoviti, kot je dejal za AFP, “teko\u010de zlato”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Urbani \u010debelnjaki na strehah svetovnih prestolnic, tudi Ljubljane, \u017ee dolgo niso redkost. So eden izmed na\u010dinov boja mest zoper zaskrbljujo\u010d padec v populaciji \u010debel, ta trend pa so dokaj hitro prepoznali v Franciji, in to kljub temu, da dr\u017eava ostaja ena vodilnih evropskih uporabnic \u010debelam \u0161kodljivih pesticidov, je poro\u010dala AFP.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":286889,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[4784,2018,9258],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n