Poleti se je te\u017eko izogniti vro\u010dini. Na to nas spominjajo tudi mediji. “Smrtonosni vro\u010dinski valovi postajajo vse bolj pogosti zaradi podnebnih sprememb,” poro\u010da televizijska postaja CNN. “Ekstremni vro\u010dinski valovi bodi spremenili na\u0161 na\u010din \u017eivljenja. Na to nismo pripravljeni,” svari tednik Time. Nekatere zgodbe so bolj senzacionalisti\u010dne od drugih, a nosijo isto sporo\u010dilo: nevarni vro\u010dinski valovi bodo vse pogostej\u0161i in silnej\u0161i zaradi globalnega segrevanja. Bjorn Lomborg”> Bjorn Lomborg To niso la\u017ene novice. V tem primeru gre za \u010disto resnico. Toda te zgodbe razkrivajo tudi mrtvi kot, zna\u010dilen za medijsko poro\u010danje o podnebni problematiki. Medtem ko so “smrtonosni”, “ubijalski”, “ekstremni” vro\u010dinski valovi dele\u017eni precej\u0161nje pozornosti, pa je pozimi redkeje zaznati medijsko zaskrbljenost zaradi sicer veliko pogubnej\u0161ega, peklenskega mraza. Ob podatkih, ki jasno razkrivajo, da je tveganje smrti zaradi nizkih temperatur gromozansko ve\u010dje od tveganja smrti zaradi vro\u010dine, marsikdo osupne. Ob stopnjevanju globalnega segrevanja bo upad \u0161tevila primerov smrti zaradi mraza predvidoma ob\u010dutnej\u0161i od porasta primerov smrti zaradi vro\u010dinskih valov. Vro\u010dina ubija, ker povzro\u010da pregrevanje telesa in motnje teko\u010dinskega in elektrolitska ravnovesja. Mraz ubija, ker zavira prekrvavitev ko\u017ee, botruje povi\u0161anju krvnega tlaka in slabi imunski sistem, obrambni mehanizem telesa pred oku\u017ebami. V obeh primerih so najbolj ogro\u017eeni starej\u0161i, slabotni ljudje. V najobse\u017enej\u0161i \u0161tudiji o primerih smrti zaradi vro\u010dine in mraza, ki je bila objavljena v britanski strokovni zdravstveni reviji The Lancet, je bilo obravnavanih 74 milijonov smrtnih primerov na 384 obmo\u010djih v trinajstih dr\u017eavah. V \u0161tudiji pa niso zajete samo hladnej\u0161e dr\u017eave (kot denimo Kanada ali \u0160vedska), temve\u010d tudi toplej\u0161e (\u0160panija, Ju\u017ena Koreja in Avstralija), subtropske in tropske (Brazilija, Tajvan in Tajska). Znanstveniki so ugotovili, da je bila vro\u010dina vzrok smrti le v pribli\u017eno polovici odstotka, mraz pa kar v<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Poleti se je te\u017eko izogniti vro\u010dini. Na to nas spominjajo tudi mediji. “Smrtonosni vro\u010dinski valovi postajajo vse bolj pogosti zaradi podnebnih sprememb,” poro\u010da televizijska postaja CNN. “Ekstremni vro\u010dinski valovi bodi spremenili na\u0161 na\u010din \u017eivljenja. Na to nismo pripravljeni,” svari tednik Time. Nekatere zgodbe so bolj senzacionalisti\u010dne od drugih, a nosijo isto sporo\u010dilo: nevarni vro\u010dinski valovi bodo vse pogostej\u0161i in silnej\u0161i zaradi globalnega segrevanja. Bjorn Lomborg”> Bjorn Lomborg To niso la\u017ene novice. V tem primeru gre za \u010disto resnico. Toda te zgodbe razkrivajo tudi mrtvi kot, zna\u010dilen za medijsko poro\u010danje o podnebni problematiki. Medtem ko so “smrtonosni”, “ubijalski”, “ekstremni” vro\u010dinski valovi dele\u017eni precej\u0161nje pozornosti, pa je pozimi redkeje zaznati medijsko zaskrbljenost zaradi sicer veliko pogubnej\u0161ega, peklenskega mraza. Ob podatkih, ki jasno razkrivajo, da je tveganje smrti zaradi nizkih temperatur gromozansko ve\u010dje od tveganja smrti zaradi vro\u010dine, marsikdo osupne. Ob stopnjevanju globalnega segrevanja bo upad \u0161tevila primerov smrti zaradi mraza predvidoma ob\u010dutnej\u0161i od porasta primerov smrti zaradi vro\u010dinskih valov. Vro\u010dina ubija, ker povzro\u010da pregrevanje telesa in motnje teko\u010dinskega in elektrolitska ravnovesja. Mraz ubija, ker zavira prekrvavitev ko\u017ee, botruje povi\u0161anju krvnega tlaka in slabi imunski sistem, obrambni mehanizem telesa pred oku\u017ebami. V obeh primerih so najbolj ogro\u017eeni starej\u0161i, slabotni ljudje. V najobse\u017enej\u0161i \u0161tudiji o primerih smrti zaradi vro\u010dine in mraza, ki je bila objavljena v britanski strokovni zdravstveni reviji The Lancet, je bilo obravnavanih 74 milijonov smrtnih primerov na 384 obmo\u010djih v trinajstih dr\u017eavah. V \u0161tudiji pa niso zajete samo hladnej\u0161e dr\u017eave (kot denimo Kanada ali \u0160vedska), temve\u010d tudi toplej\u0161e (\u0160panija, Ju\u017ena Koreja in Avstralija), subtropske in tropske (Brazilija, Tajvan in Tajska). Znanstveniki so ugotovili, da je bila vro\u010dina vzrok smrti le v pribli\u017eno polovici odstotka, mraz pa kar v<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n