Po dolgem \u010dasu se mi je zdelo primerno obiskati eno najbolj priljubljenih mestnih gostiln, ki je bila neko\u010d celo zbirali\u0161\u010de ljubljanskih alternativcev z obeh bregov. Danes je to seveda resna restavracija, namenjena predvsem zahtevnim turistom iz vseh koncev sveta. Vseeno sem si drznil sesti za eno od dragocenih miz in skromno naro\u010diti ri\u017eoto s \u010di\u010deriko, ki jo je priporo\u010dil sam \u0161ef stre\u017ebe. Seveda ni \u0161lo brez obveznega uvoda o izjemnem kuharju, ki nikdar ne razo\u010dara, tako da sem se po\u010dutil kar malce po\u010da\u0161\u010den, da bom lahko dele\u017een tak\u0161nega gurmanskega do\u017eivetja. Ker mi ni bilo jasno, kak\u0161en okus lahko tvorita ri\u017e in \u010di\u010derika, sem bil \u0161e toliko bolj radoveden. Saj si ne bi drznili stre\u010di ri\u017ea kot samostojne jedi, \u010de ne bi \u0161lo za nekaj res izjemnega. V tako ugledni restavraciji pa\u010d \u017ee ne. Potrpe\u017eljivo sem \u010dakal na veliki trenutek in previdno opazoval razigrane turiste za sosedno mizo, ki so veselo jedli in se pomenkovali; zdelo se je, da jih prav ni\u010d ne more zmotiti pri uni\u010devanju doma\u010dih dobrot. So bili tako la\u010dni ali pa je ta hrana res nekaj posebnega, sem se spra\u0161eval, medtem ko sem \u010dakal na svojo kraljevsko ri\u017eoto. Robert BalenEsad Baba\u010di\u0107”> Robert Balen Esad Baba\u010di\u0107 Trajalo je nekaj dlje, vendar sem vse to pripisal veliki gne\u010di in pa kuharjevi osredoto\u010denosti na kulinari\u010dne u\u010dinke. Kon\u010dno se je nekje izza vogala prikazal nasmejani \u0161ef, z mojim kro\u017enikom, ki je skoraj priletel na mojo mizo. Nisem se dolgo obiral, saj sem bil \u017ee precej la\u010den: skoraj planil sem. A \u017ee prvi zalogaj je zbudil rahel dvom, ki se je z vsakim novim le \u0161e poglabljal, dokler me ni preplavilo splo\u0161no razo\u010daranje. Ri\u017eota je bila suhoparna, brez okusa in vsakr\u0161ne strasti, za name\u010dek pa je bila \u0161e premalo skuhana. Ker sem bil preve\u010d la\u010den, preprosto nisem nehal jesti, tako da sem na koncu pogoltnil skoraj vse. Tudi tisti edini paradi\u017enik, ki mu ni uspelo re\u0161iti splo\u0161nega vtisa. Ko sem zaklju\u010dil, me je spet obiskal samozavestni najemnik in me poln ponosa vpra\u0161al, kako je bilo. Ker mu nisem<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po dolgem \u010dasu se mi je zdelo primerno obiskati eno najbolj priljubljenih mestnih gostiln, ki je bila neko\u010d celo zbirali\u0161\u010de ljubljanskih alternativcev z obeh bregov. Danes je to seveda resna restavracija, namenjena predvsem zahtevnim turistom iz vseh koncev sveta. Vseeno sem si drznil sesti za eno od dragocenih miz in skromno naro\u010diti ri\u017eoto s \u010di\u010deriko, ki jo je priporo\u010dil sam \u0161ef stre\u017ebe. Seveda ni \u0161lo brez obveznega uvoda o izjemnem kuharju, ki nikdar ne razo\u010dara, tako da sem se po\u010dutil kar malce po\u010da\u0161\u010den, da bom lahko dele\u017een tak\u0161nega gurmanskega do\u017eivetja. Ker mi ni bilo jasno, kak\u0161en okus lahko tvorita ri\u017e in \u010di\u010derika, sem bil \u0161e toliko bolj radoveden. Saj si ne bi drznili stre\u010di ri\u017ea kot samostojne jedi, \u010de ne bi \u0161lo za nekaj res izjemnega. V tako ugledni restavraciji pa\u010d \u017ee ne. Potrpe\u017eljivo sem \u010dakal na veliki trenutek in previdno opazoval razigrane turiste za sosedno mizo, ki so veselo jedli in se pomenkovali; zdelo se je, da jih prav ni\u010d ne more zmotiti pri uni\u010devanju doma\u010dih dobrot. So bili tako la\u010dni ali pa je ta hrana res nekaj posebnega, sem se spra\u0161eval, medtem ko sem \u010dakal na svojo kraljevsko ri\u017eoto. Robert BalenEsad Baba\u010di\u0107”> Robert Balen Esad Baba\u010di\u0107 Trajalo je nekaj dlje, vendar sem vse to pripisal veliki gne\u010di in pa kuharjevi osredoto\u010denosti na kulinari\u010dne u\u010dinke. Kon\u010dno se je nekje izza vogala prikazal nasmejani \u0161ef, z mojim kro\u017enikom, ki je skoraj priletel na mojo mizo. Nisem se dolgo obiral, saj sem bil \u017ee precej la\u010den: skoraj planil sem. A \u017ee prvi zalogaj je zbudil rahel dvom, ki se je z vsakim novim le \u0161e poglabljal, dokler me ni preplavilo splo\u0161no razo\u010daranje. Ri\u017eota je bila suhoparna, brez okusa in vsakr\u0161ne strasti, za name\u010dek pa je bila \u0161e premalo skuhana. Ker sem bil preve\u010d la\u010den, preprosto nisem nehal jesti, tako da sem na koncu pogoltnil skoraj vse. Tudi tisti edini paradi\u017enik, ki mu ni uspelo re\u0161iti splo\u0161nega vtisa. Ko sem zaklju\u010dil, me je spet obiskal samozavestni najemnik in me poln ponosa vpra\u0161al, kako je bilo. Ker mu nisem<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n