“Ukrepov aktualne vlade ne morem in ne \u017eelim komentirati, pa tudi ne poznam jih dovolj dobro. Glede nujnosti nove pokojninske reforme menim, da je prav, da so priprave nanjo stekle, saj bodo njeni u\u010dinki vidni \u0161ele dolgoro\u010dno. Pokojninsko reformo, pri kateri sem sodeloval, v veljavo je stopila v letu 2013, smo pripravili v slabem letu, predvideli smo, da bo potekala v dveh fazah. V prvi smo pomembno omejili izjeme pri upokojevanju, ki so pomenile nesorazmerno zgodnje upokojevanje, in vzpostavili smo zasnovo, ki opredeljuje pokojninski sistem na principu zavarovanja, kar pomeni, da so izpla\u010dane pokojnine precej bolj vezane na vpla\u010dane prispevke. Takrat smo ugotavljali, da lahko reforma daje dobre rezultate prihodnjih pet let, s stabilizacijo odhodkov za pokojnine glede na ustvarjen bruto doma\u010di proizvod, saj se je dele\u017e za pokojnine stabiliziral in celo zni\u017eal. V drugi fazi smo ra\u010dunali dolgoro\u010dno prilagoditi pokojninski sistem demografskim trendom oziroma staranju prebivalstva. To je izziv sedanje vlade in pri\u010dakujem, da bo na\u0161la sprejemljivo re\u0161itev. Prora\u010dun prispeva v pokojninsko blagajno nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov letno in to je dele\u017e, ki zahteva \u010dimprej\u0161nje ukrepanje. Vsebine bele knjige sicer ne poznam, vendar je napoved, da se bo upokojitvena starost pomaknila na 67 let starosti, lahko veljavna za tiste, ki ne bodo prej dosegli 40 let delovne dobe, kar pa mora biti najpomembnej\u0161i upokojitveni pogoj. \u0160e ve\u010dji izziv pa je po mojem mnenju o\u010di\u0161\u010denje pokojninske blagajne vseh upravi\u010dencev, ki nimajo osnove v obveznem zavarovanju. S pokojninsko reformo leta 2012 smo dosegli, da so pokojnine bistveno bolj vezane na pla\u010devanje prispevkov, zato bi vsak nadaljnji ukrep pri\u010dakoval v smeri \u0161e tesnej\u0161e povezave med vpla\u010danimi prispevki in pokojnino posameznika. Pozitivne u\u010dinke na\u0161e pokojninske reforme nam priznavajo tudi poro\u010dila mednarodnih institucij, celo vlada Alenke Bratu\u0161ek, ki je pri\u0161la za nami, in tudi vlada Mira Cerarja, vendar na\u0161a reforma ni mogla zaje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
“Ukrepov aktualne vlade ne morem in ne \u017eelim komentirati, pa tudi ne poznam jih dovolj dobro. Glede nujnosti nove pokojninske reforme menim, da je prav, da so priprave nanjo stekle, saj bodo njeni u\u010dinki vidni \u0161ele dolgoro\u010dno. Pokojninsko reformo, pri kateri sem sodeloval, v veljavo je stopila v letu 2013, smo pripravili v slabem letu, predvideli smo, da bo potekala v dveh fazah. V prvi smo pomembno omejili izjeme pri upokojevanju, ki so pomenile nesorazmerno zgodnje upokojevanje, in vzpostavili smo zasnovo, ki opredeljuje pokojninski sistem na principu zavarovanja, kar pomeni, da so izpla\u010dane pokojnine precej bolj vezane na vpla\u010dane prispevke. Takrat smo ugotavljali, da lahko reforma daje dobre rezultate prihodnjih pet let, s stabilizacijo odhodkov za pokojnine glede na ustvarjen bruto doma\u010di proizvod, saj se je dele\u017e za pokojnine stabiliziral in celo zni\u017eal. V drugi fazi smo ra\u010dunali dolgoro\u010dno prilagoditi pokojninski sistem demografskim trendom oziroma staranju prebivalstva. To je izziv sedanje vlade in pri\u010dakujem, da bo na\u0161la sprejemljivo re\u0161itev. Prora\u010dun prispeva v pokojninsko blagajno nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov letno in to je dele\u017e, ki zahteva \u010dimprej\u0161nje ukrepanje. Vsebine bele knjige sicer ne poznam, vendar je napoved, da se bo upokojitvena starost pomaknila na 67 let starosti, lahko veljavna za tiste, ki ne bodo prej dosegli 40 let delovne dobe, kar pa mora biti najpomembnej\u0161i upokojitveni pogoj. \u0160e ve\u010dji izziv pa je po mojem mnenju o\u010di\u0161\u010denje pokojninske blagajne vseh upravi\u010dencev, ki nimajo osnove v obveznem zavarovanju. S pokojninsko reformo leta 2012 smo dosegli, da so pokojnine bistveno bolj vezane na pla\u010devanje prispevkov, zato bi vsak nadaljnji ukrep pri\u010dakoval v smeri \u0161e tesnej\u0161e povezave med vpla\u010danimi prispevki in pokojnino posameznika. Pozitivne u\u010dinke na\u0161e pokojninske reforme nam priznavajo tudi poro\u010dila mednarodnih institucij, celo vlada Alenke Bratu\u0161ek, ki je pri\u0161la za nami, in tudi vlada Mira Cerarja, vendar na\u0161a reforma ni mogla zaje<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n