Bolj kot smo depresivni, bolj izkrivljene so na\u0161e misli in obratno, ob odsotnosti miselnih izkrivljanj, ne moremo ob\u010dutiti slabe samopodobe ali depresije. Ko je \u010dlovek depresiven, verjame, da je ni\u010dvreden. Globlja kot je depresija, mo\u010dneje to ob\u010duti. O\u010de kognitivno-vedenjske terapije dr. Aaron T. Beck je v neki \u0161tudiji ugotovil, da se 80 odstotkov depresivnih pacientov po\u010duti ni\u010dvredne. Ve\u010dina se jih do\u017eivlja kot pora\u017eence na podro\u010djih, ki jih vrednotijo najvi\u0161je. To so: inteligenca, dose\u017eki, priljubljenost, privla\u010dnost, zdravje in mo\u010d.<\/p>\n
Priznani ameri\u0161ki psihiater dr. David D. Burns pravi, da je slaba samopodoba kot pove\u010devalno steklo, skozi katerega so vse \u0161e tako trivialne napake ali pomanjkljivosti videti kot vsesplo\u0161en simbol osebnega poraza. V svoji knjigi \u00bbFeeling Good\u00ab med drugim pi\u0161e o 10 najpogostej\u0161ih miselnih izkrivljanjih, ki pri ljudeh povzro\u010dajo in vzdr\u017eujejo depresivno razpolo\u017eenje.<\/span><\/p>\n \u010ce bi radi razkrinkali te \u00bbla\u017enivce\u00ab, nadaljujte z branjem tega \u010dlanka. \u010ce vas bo vsebina pritegnila, vam priporo\u010dam, da si preberete tudi knjigo Feeling Good<\/i>. Vendar vas opozarjam, da se boste morali, \u010de resno zagrizete v to \u010dtivo, odre\u010di vsaj trem stvarem:<\/p>\n Zadovoljstvu ob potrditvi lastnih negativnih hipotez. \u00bbSaj sem vedel\/a, da sem navadna zguba\u00ab. \u00bbSaj sem vedel\/a, da me nih\u010de ne mara.\u00ab ipd.<\/p>\n<\/li>\n Starim nefunkcionalnim vzorcem, na katere ste se navezali, tako kot se \u017ertve v\u010dasih nave\u017eejo na svoje mu\u010ditelje.<\/p>\n<\/li>\n Coni udobja, ki je pravzaprav neudobje.<\/p>\n<\/li>\n<\/ul>\n 1. Vse ali ni\u010d<\/span><\/b><\/p>\n Gre za te\u017enjo, da svoje osebne kvalitete ocenjujemo skozi ekstremne, \u010drno-bele kategorije. <\/b>Tak\u0161no mi\u0161ljenje izhaja iz perfekcionizma. Perfekcionizem je v na\u0161i dru\u017ebi nemalokrat dojet kot nekaj pozitivnega, v resnici pa je le simptom slabe samopodobe. \u0160tudent s povpre\u010djem 10, na izpitu dobi 8 in si re\u010de: \u00bbTotalna nula sem.\u00ab Uspe\u0161na podjetnica, ki ji je spodletelo pri sklenitvi enega posla, vzklikne: \u00bbSem popolnoma nesposobna!\u00ab Kuhar prepe\u010de pe\u010denko in si re\u010de: \u00bbPopolnoma zani\u010d kuhar sem.\u00ab<\/p>\n Mi\u0161ljenje vse ali ni\u010d <\/i>nas lahko pripelje do tega, da se bojimo storiti najmanj\u0161o napako, ker se potem po\u010dutimo kot popolne zgube, neprimerne in ni\u010dvredne.<\/b> Tak\u0161no vrednotenje je nerealisti\u010dno, ker so ekstremi v \u017eivljenju redki. Nih\u010de od nas ni popolnoma briljanten ali absolutno neumen, popolnoma privla\u010den ali absolutno grd. \u010ce razmi\u0161ljamo na tak na\u010din, smo lahko nenehno depresivni, saj na\u0161e dojemanje sveta ne ustreza realnosti. Ne pozabimo, da \u017eivljenje nikoli ni \u010drno belo, ampak obarvano v razli\u010dne odtenke sive.<\/p>\n 2. Pretirano posplo\u0161evanje<\/span><\/b><\/p>\n Pretirano posplo\u0161ujemo takrat, ko zaklju\u010dimo, da se nam posamezen neprijeten dogodek ponavlja in se nam bo ponavljal<\/b>vedno znova in znova.<\/b><\/p>\n Trgovski potnik, ki se mu je pti\u010d podelal na vetrobransko steklo, poto\u017ei: \u00bbTak\u0161no sre\u010do imam! Pti\u010di se mi vedno podelajo na \u0161ipo.\u00ab \u010ce bi se gospod iskreno vpra\u0161al, kolikokrat v zadnjih dvajsetih letih, se mu je to zgodilo, bi neprijetne pripetljaje lahko pre\u0161tel na prste ene roke. Srame\u017eljiv fant zbere pogum in dekle, ki mu je v\u0161e\u010d, povabi na zmenek. Ta ga prijazno zavrne, \u010de\u0161, da je za ta ve\u010der \u017ee zmenjena. Fant sam pri sebi zaklju\u010di: \u00bbNobena punca ne bo nikoli hotela z mano na zmenek. Vse \u017eivljenje bom sam in nesre\u010den.\u00ab V svojem miselnem izkrivljanju je mladeni\u010d naredil dve posplo\u0161itvi. Prvi\u010d: \u010ce ga je dekle zavrnilo enkrat, ga bo vedno. Drugi\u010d: Vse \u017eenske na svetu imajo popolnoma enak okus. \u010ce ga je zavrnila ena, ga bo zavrnila vsaka.<\/p>\n \u010ce pretirano posplo\u0161ujemo, vsakemu sicer neprijetnemu vendar na dolgi rok nepomembnemu dogodku damo ogromno mo\u010d, saj iz njega naredimo nekaj vseobsegajo\u010dega in trajnega. \u017diveti na ta na\u010din, pa je lahko precej depresivno, kajne?<\/p>\n 3. Mentalni filter<\/span><\/b><\/p>\n Iz vsake<\/b>ga<\/b> <\/b>dogodka <\/b>izlo\u010dimo eno negativno podrobnost, se <\/b>nanjo popolnoma osredoto\u010dimo in tako zaklju\u010dimo, da je bil celoten dogodek negativen.<\/b><\/p>\n \u0160tudentka na izpitu od 40 vpra\u0161anj, ne zna odgovoriti na 4 vpra\u0161anja. Potem razmi\u0161lja le \u0161e o tistih 4 vpra\u0161<\/p>\n anjih in zaklju\u010di, da je ta \u0161tudij prezahteven zanjo. Verjetno bi bilo najbolje, da se kar izpi\u0161e. Ko dobi nazaj rezultate, ugotovi, da je kljub tistim \u0161tirim vpra\u0161anjem, \u0161e vedno zbrala dovolj to\u010dk za odli\u010dno oceno. Strokovnjak za zdravo prehrano na spletnem mediju objavi svoj prvi \u010dlanek. Dobi ve\u010d kot 500 v\u0161e\u010dkov in dva negativna komentarja. Zaklju\u010di z ugotovitvijo: \u00bbNajbr\u017e nimam pojma o zdravi prehrani, ali pa\u010d ne znam pisati \u010dlankov.\u00ab<\/p>\n Ko je oseba v depresiji, nosi o\u010dala s posebnimi filtri, ki iz do\u017eivljanja odstranijo vse, kar je pozitivnega. Tako lahko v njeno zavest pride le tisto, kar je negativnega. Ker se ne zaveda teh negativnih filtrov, zaklju\u010di, da je vse negativno.<\/p>\n 4. Razvrednotenje pozitivnega<\/span><\/b><\/p>\n \u0160e bolj skrajno miselno izkrivljanje od mentalnega filtra pa je pretvarjanje nevtralnih in pozitivnih dogodkov v negativne. Razvrednotenje pozitivnega je vztrajna te\u017enja nekaterih depresivnih oseb, ki ne le, da \u00bbignorirajo\u00ab pozitivno do\u017eivljanje, ampak ga celo pretvarjajo v njegovo negativno nasprotje. <\/b>Tega seveda ne po\u010dnejo namerno, najbr\u017e se niti ne zavedajo, kak\u0161no \u0161kodo si delajo.<\/p>\n Vsakdanji primer razvrednotenja pozitivnega bi bilo lahko sprejemanje pohval in komplimentov. Najbr\u017e je \u017ee vsakdo od nas kdaj ob kak\u0161ni pohvali, le zamahnil z roko, reko\u010d: \u00bbOh, to pa res ni ni\u010d tak\u0161nega.\u00ab Pri sebi pa ste si mislili: \u00bb\u010clovek je hotel biti samo prijazen, saj ne misli resno.\u00ab<\/p>\n Razvrednotenja pozitivnega je ena od najbolj ru\u0161ilnih oblik miselnih izkrivljanj. Depresivne osebe so kot znanstveniki, ki ho\u010dejo za vsako ceno potrditi svojo hipotezo in hipoteza depresivne osebe je, da je ni\u010dvredna in drugorazredna. Tako lahko ob vsaki negativni izku\u0161nji re\u010de: \u00bbSaj sem vedel\/a. Zdaj se mi samo \u0161e potrjuje, da sem popolna zguba.\u00ab Ob vsaki pozitivni izku\u0161nji pa skromno zaklju\u010di: \u00bbSlu\u010dajno sem imel\/a sre\u010do, to ni moja zasluga in zato ne \u0161teje.\u00ab<\/b><\/p>\n Primer za tak\u0161no miselno izkrivljanje bi bil mo\u0161ki, ki je dolgo neuspe\u0161no iskal partnerko. Ko jo je kon\u010dno na\u0161el je rekel: \u00bbUgajam ji le zato, ker imam denar. Mene kot osebe tako nih\u010de ne more ljubiti.\u00ab Z razvrednotenjem vsega pozitivnega sami sebe obsodimo na ob\u010dutke globoke nesre\u010de in nesposobnosti opaziti in ceniti vse lepe stvari, ki se nam v \u017eivljenju zgodijo.<\/p>\n 5. Skakanje k zaklju\u010dkom<\/span><\/b><\/p>\n Za to vrsto izkrivljanja je zna\u010dilno, da brez kakr\u0161nihkoli dokazov predvidimo najhuj\u0161i mo\u017een izid. Avtor govori o dveh oblikah skakanja k zaklju\u010dkom; to sta \u00bbbranje misli\u00ab in \u00bbprerokoval\u010deva napaka\u00ab.<\/p>\n Pri branju misli<\/i> <\/b>oseba sklepa, da jo drugi zani\u010dujejo in o tem je tako zelo prepri\u010dana, da se niti ne potrudi preveriti, ali je res tako. Vzemimo \u017eensko, ki ravno predava pred publiko in opazi mo\u0161kega v drugi vrsti, kako zeha. Mo\u0161ki je bil pokonci vso no\u010d, ampak \u017eenska tega ne ve. Zato sklene: \u00bbTemu ob\u010dinstvu se zdim dolgo\u010dasna.\u00ab<\/b> Ko se vra\u010da domov na cesti naleti na prijateljico, ki je ne opazi, ker je zelo zami\u0161ljena. \u017denska zaklju\u010di: \u00bbPrijateljica me ignorira, torej me ne mara ve\u010d.\u00ab Njen mo\u017e je ta ve\u010der nekoliko odsoten, ker je bil v slu\u017ebi dele\u017een kritike, vendar je preve\u010d razburjen, da bi o tem spregovoril z \u017eeno. Ona pa si njegovo ti\u0161ino razlo\u017ei takole: \u00bbJezen je name. Kaj sem naredila narobe?\u00ab<\/p>\n Tak\u0161no razmi\u0161ljanje lahko resno po\u0161koduje na\u0161e odnose s soljudmi, ki bi bili brez tega izkrivljanja gotovo mnogo bolj\u0161i.<\/p>\n Pri p<\/b>rerokoval\u010devi napaki <\/b>je videti, kot da imate kristalno kroglo, iz katere prerokujete le najslab\u0161e zase. Predvidite najslab\u0161e, kar se vam lahko zgodi, nato pa to napoved vzamete za golo dejstvo, \u010detudi nima nobene podlage v resni\u010dnosti.<\/p>\n Gospa, ki trpi za ob\u010dasnimi pani\u010dnimi napadi, si takrat govori: \u00bbOnesvestila se bom in zme\u0161alo se mi bo.\u00ab Te prerokbe nimajo nobene podlage v resni\u010dnosti, ker se ni \u0161e nikdar prej onesvestila, niti se ji ni zme\u0161alo. Mo\u0161ki po\u0161lje sporo\u010dilo svojemu prijatelju, ki mu nekaj dni kasneje ne odgovori. Mo\u0161ki bi lahko preveril, \u010de je prijatelj sploh dobil njegovo sporo\u010dilo, vendar tega ne stori, ker sklepa naslednje: \u00bbImel me bo za vsiljivega, \u010de ga bom \u0161e enkrat kontaktiral.\u00ab<\/p>\n Zaradi lastnega negativnega sklepanja (prerokoval\u010deve napake) se po\u010duti poklapanega in se prijatelja izogiba. Ko \u010dez nekaj tednov po naklju\u010dju naleti nanj, izve, da prijatelj nikoli ni dobil njegovega sporo\u010dila. Koliko slabe volje zaradi lastnega miselnega izkrivljanja!<\/b><\/p>\n 6. Pove\u010danje in pomanj\u0161anje<\/span><\/b><\/p>\n \u010ce pogledamo skozi daljnogled z enega konca, so vse stvari videti ve\u010dje, \u010de pa ga obrnemo in vanj pogledamo z drugega konca, se nam stvari ka\u017eejo manj\u0161e. Podobno se zgodi pri miselnem popa\u010denju, kjer pove\u010dujemo svoje napake in zmanj\u0161ujemo svoje vrline.<\/p>\n Lastne napake, strahovi, \u0161ibkosti, se nam skozi pove\u010devalne le\u010de zdijo katastrofalni, ogromni in nepopravljivi<\/b>: \u00bbMoj bog, naredil\/a sem napako! Kako grozno! Moj ugled je uni\u010den! Konec je z mano!\u00ab<\/p>\n Na lastne vrline, talente, mo\u010dna podro\u010dja, pa gledamo skozi pomanj\u0161evalne le\u010de oziroma jih minimaliziramo<\/b>: \u00bbTo pa res ni ni\u010d tak\u0161nega. To bi znal vsak.\u00ab Zakaj se enkrat po\u0161teno ne razjezimo in odvr\u017eemo tega trapastega daljnogleda?!<\/p>\n 7. \u010custveno sklepanje<\/span><\/b><\/p>\n Po navadi verjamemo svojim \u010dustvom, saj nam ka\u017eejo, kje se trenutno nahajamo v odnosu do sebe in do sveta. \u0160e zlasti osnovna \u010dustva kot so strah, jeza, gnus, \u017ealost in veselje imajo evolucijsko pre\u017eivetveno funkcijo. Ker pa so \u010dustva vedno odraz na\u0161ih misli in prepri\u010danj, ta pa so v\u010dasih (zlasti, \u010de smo depresivni ali tesnobni) izkrivljena, so tak\u0161na lahko tudi na\u0161a \u010dustva.<\/p>\n Tako svoja \u010dustva jemljemo kot dokaz za resnico. \u010ce se na primer po\u010dutim ni\u010dvredno, o\u010ditno tudi sem ni\u010dvredna. Zdi se popolnoma logi\u010dno. Ali, \u010de ob\u010dutim krivdo, sem o\u010ditno naredil nekaj slabega. \u010ce ob\u010dutim paniko pred sestankom, se bo tam gotovo zgodilo nekaj groznega.<\/b><\/p>\n V tak\u0161nih primerih se je dobro vpra\u0161ati, katera misel, prepri\u010danje nas je pripeljalo do tega ob\u010dutka. Je ta misel resni\u010dna in lahko to tudi doka\u017eemo? \u010ce jo lahko spodbijamo z realnimi tehtnimi argumenti in se izka\u017ee za izkrivljeno, potem lahko postavimo na la\u017e tudi na\u0161o \u010dustveno reakcijo. \u010custveno sklepanje igra veliko vlogo pri depresiji. Ker se depresivnemu \u010dloveku vse stvari ka\u017eejo v izrazito negativni lu\u010di, sklepa da so resni\u010dno tak\u0161ne.<\/b><\/p>\n 8. \u00bbMoral\/a bi\u00ab trditve<\/span><\/b><\/p>\n Moral\/a bi trditve lahko vnesejo velik nemir v na\u0161e vsakdanje \u017eivljenje. Ko na\u0161a dejanja ne ustrezajo standardom, ki smo si jih postavili sami, potem nam moral\/a bi <\/i>oziroma ne bi smel\/a<\/i> trditve povzro\u010dijo ogromno sramu, krivde in samoobto\u017eevanja.<\/p>\n Morda na prvi pogled delujejo motivacijsko, vendar je njihov u\u010dinek ravno nasproten. \u010ce si govorimo: \u00bbMorala bi se u\u010diti za izpit. Moral bo pomiti okna in oprati zavese. Ne bi smela pojesti tega ko\u0161\u010dka torte \u2026\u00ab ob\u010dutimo pritisk, zamero in smo vse prej kot motivirani.<\/b><\/p>\n \u010ce se nam pogosto dogaja, da sami ali ljudje okrog nas ne ustrezajo na\u0161im visoko postavljenim standardom, imamo na izbiro dvoje: Lahko nekoliko zni\u017eamo svoje standarde in opustimo moral\/a <\/i>bi trditve ali pa smo nenehno razo\u010darani nad seboj in nad drugimi.<\/p>\n 9. Ozna\u010devanje in napa\u010dno ozna\u010devanje<\/span><\/b><\/p>\n Osebno ozna\u010devanje pomeni, da si ustvarimo popolnoma negativno samopodobo na podlagi svojih napak na na\u010din, da se poistovetimo z njimi.<\/p>\n Primer: Mo\u0161ki na dieti, ki je pojedel s kepico sladoleda si re\u010de: \u00bbSem navaden pra\u0161i\u010d.\u00ab Namesto tega, bi si lahko rekel: \u00bbPregre\u0161il sem se.\u00ab Identifikacija s pra\u0161i\u010dem ga je namre\u010d spravila v tak\u0161no stisko, da je pojedel \u0161e tri kepice. \u017denska, ki je morala pla\u010dati opomin, ker je pozabila pla\u010dati polo\u017enico si re\u010de: \u00bbSem navadna zguba.\u00ab Namesto tega bi si lahko rekla: \u00bbTo ni bilo ravno odgovorno od mene.\u00ab<\/p>\n Tak\u0161no razmi\u0161ljanje je ne samo zelo \u0161kodljivo za na\u0161o samopodobo, ampak tudi povsem izkrivljeno, saj mi nismo na\u0161e napake. Sebe namre\u010d ne moremo ena\u010diti s svojimi dejanji. <\/b>Negativnih nalepk pa ne dajemo le sebi, ampak tudi drugim, kar je izrazito nespo\u0161tljivo in kvarno vpliva na na\u0161e odnose. Zato nikoli ne kritizirajmo osebe, le dejanja.<\/p>\n Ko na na\u0161 bli\u017enji naslednji\u010d ne bo pomil posode, bomo namesto: \u00bbTi si ena navadna lenoba!\u00ab, rekli: \u00bbRazo\u010daran\/a sem, ker nisi pomil posode.\u00ab<\/p>\n 10. Poosebitev<\/span><\/b><\/p>\n To miselno izkrivljanje je mati krivde. Pri poosebitvi sklenemo, da smo odgovorni za nekaj negativnega, \u010deprav za to ni nobene realne osnove. Zaklju\u010dimo, da smo za to, kar se je zgodilo, krivi mi oziroma je to posledica na\u0161e nesposobnosti in neprimernosti.<\/p>\n Primer: Najstnik v \u0161oli dobi negativno oceno. Njegova mama zaklju\u010di: \u00bbO\u010ditno sem slaba mati in ta ocena to dokazuje.\u00ab<\/p>\n Poosebitev povzro\u010di, da smo ohromljeni od krive. Po\u010dutimo se, kot bi te\u017eo celega sveta nosili na svojih ramenih. <\/b>Na ljudi in dogodke lahko do neke mere vplivamo, ne moremo pa jih povsem nadzorovati. Kar drugi naredijo oziroma \u010desar ne naredijo, je njihova odgovornost, ne na\u0161a.<\/p>\n \n Spoznali ste 10 oblik miselnih izkrivljanj, ki lahko vodijo v slabo po\u010dutje ali celo v depresijo in jo \u00bbpridno\u00ab vzdr\u017eujejo. Ste se v katerem od njih \u0161e posebej prepoznali? Dobro je, da si jih zapomnite in ste pozorni nanje, ko in \u010de se pojavijo. \u010ce se vam pojavljajo depresivni ob\u010dutki, se vpra\u0161ajte, kak\u0161ne misli so jih povzro\u010dile? So te misli resni\u010dne? Lahko to doka\u017eete? \u010ce ne, so o\u010ditno izkrivljene in jim ni treba verjeti. Poi\u0161\u010dite razlage, ki bodo osnovane na resni\u010dnih dejstvih. La\u017eje re\u010di kot storiti, boste morda odvrnili. Zato vam v branje priporo\u010dam knjigo \u00bbFeeling good\u00ab, kjer boste na\u0161li mnogo koristnih napotkov in metod, kako si lahko pomagate.<\/p>\n Ker pa smo ljudje bitja odnosov in je ve\u010dina na\u0161ih te\u017eav povezanih z odnosi, zgolj branje knjig za samopomo\u010d velikokrat ne zadostuje. Velik doprinos k bolj\u0161emu po\u010dutju je lahko varen terapevtski odnos. \u0160e zlasti, \u010de so depresivni simptomi pri vas izra\u017eeni do te mere, da hromijo va\u0161e \u017eivljenje, nikar ne odla\u0161ajte in si poi\u0161\u010dite strokovno pomo\u010d.<\/p>\n Pa sre\u010dno!<\/p>\n Originalni \u010dlanek in \u0161e \u0161tevilne<\/a> dru<\/a>ge<\/a> najdete tukaj, \u00a0na spletni strani avtorice prispevka\u00a0http:\/\/www.psihoterapija-mr.si\/<\/a><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Dandanes \u017ee vrabci \u010divkajo, da imajo na\u0161e misli mo\u010d, da uravnavajo na\u0161e \u017eivljenje. Na\u0161e misli, prepri\u010danja namre\u010d vplivajo na na\u0161a \u010dustva in dejanja.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1514,2577,1366],"source":[1367,1335,1334],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n\n
10 najpogostej\u0161ih miselnih izkrivljanj po Burnsu:<\/u><\/b><\/span><\/h2>\n
![\"Povezana](\"http:\/\/www.psihoterapija-mr.si\/Shared\/Images\/space.gif\" "\\"Povezana")
<\/p>\nZa konec<\/span><\/b><\/h2>\n