V zgodovini so ti\u0161ine, ki jih moramo sami dopolniti,” pravi umetnica Ana \u010cigon, ki je performans v poklon Ljubi Prenner izpeljala prav na ta na\u010din. Ti\u0161ina z nekaj pantomime, kot bi tak\u0161no umetnost poimenoval laik, se ji je zdela najbolj prikladna, za gledalce je ubesedila le nekaj opornih to\u010dk: “\u017delela sem jim dati misliti in ponuditi nekaj dejstev, o katerih lahko razmislijo in si po potrebi sami kaj preberejo. Tisti, ki jim je knji\u017eni koti\u010dek Prennerjeve \u017ee poznan, pa verjetno vedo, o \u010dem govorimo”. Za gledalce nenavaden, a za umetnico \u010cigonovo dokaj vsakdanji performans, je nasmejano \u010cigonovo stal tudi dolgih las, za katere v \u0161ali pravi, da si jih tako ali tako stri\u017ee samo \u0161e na odru. Pove, da je performans, ki je v veliki meri v ti\u0161ini, naredila prvi\u010d. Ideja Ester Ferrere, \u0161panske umetnice, se ji je zdela primerna, saj sama goji posebno spo\u0161tovanje do zgodovinarjev in teoretikov in ne \u017eeli izumljati novih stvari, \u010de so jih pred tem \u017ee oni. Na koncu se je \u0161e vizualno prelevila v Prennerjevo, ki je bila zanjo izjemna tudi zaradi unikatnega videza. Prebivalka naselja Miklav\u017e v Slovenj Gradcu, kjer je \u017eivela tudi Prennerjeva, Jana Gorjup, pravi, da jim jo je \u010cigonova na odru res priklicala v spomin. “Zelo jo je zadela, Ljuba je bila veseljakinja, rada je prepevala in plesala, kakor nam je prikazala v performansu. Predstavitev je bila res posebna, \u0161e nikoli nisem videla \u010desa podobnega, \u010disto vsega od vmesne ti\u0161ine nisem ujela, ampak sem nekaj knjig o njej \u017ee prebrala, zato je bilo la\u017eje,” razlo\u017ei. \u010cigonova je hotela izpostaviti, da se je Prennerjeva borila za ljudi, sploh tiste, odrinjene na obrobje. Bila je v OF-u, Slovence je re\u0161evala iz italijanskih zaporov in tabori\u0161\u010d, kar bi jo bilo skoraj stalo \u017eivljenja. Fascinirala jo je tudi njena zabavna plat, rada je plesala in pela, kot pravijo, kdor poje, zlo ne misli, doda umetnica. Jasno je, da je imela Prennerjeva zelo rada Slovenj Gradec, kot je dejala: “Ta kraj je za moje o\u010di najlep\u0161i na svetu.” \u010cigonova meni, da je<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V zgodovini so ti\u0161ine, ki jih moramo sami dopolniti,” pravi umetnica Ana \u010cigon, ki je performans v poklon Ljubi Prenner izpeljala prav na ta na\u010din. Ti\u0161ina z nekaj pantomime, kot bi tak\u0161no umetnost poimenoval laik, se ji je zdela najbolj prikladna, za gledalce je ubesedila le nekaj opornih to\u010dk: “\u017delela sem jim dati misliti in ponuditi nekaj dejstev, o katerih lahko razmislijo in si po potrebi sami kaj preberejo. Tisti, ki jim je knji\u017eni koti\u010dek Prennerjeve \u017ee poznan, pa verjetno vedo, o \u010dem govorimo”. Za gledalce nenavaden, a za umetnico \u010cigonovo dokaj vsakdanji performans, je nasmejano \u010cigonovo stal tudi dolgih las, za katere v \u0161ali pravi, da si jih tako ali tako stri\u017ee samo \u0161e na odru. Pove, da je performans, ki je v veliki meri v ti\u0161ini, naredila prvi\u010d. Ideja Ester Ferrere, \u0161panske umetnice, se ji je zdela primerna, saj sama goji posebno spo\u0161tovanje do zgodovinarjev in teoretikov in ne \u017eeli izumljati novih stvari, \u010de so jih pred tem \u017ee oni. Na koncu se je \u0161e vizualno prelevila v Prennerjevo, ki je bila zanjo izjemna tudi zaradi unikatnega videza. Prebivalka naselja Miklav\u017e v Slovenj Gradcu, kjer je \u017eivela tudi Prennerjeva, Jana Gorjup, pravi, da jim jo je \u010cigonova na odru res priklicala v spomin. “Zelo jo je zadela, Ljuba je bila veseljakinja, rada je prepevala in plesala, kakor nam je prikazala v performansu. Predstavitev je bila res posebna, \u0161e nikoli nisem videla \u010desa podobnega, \u010disto vsega od vmesne ti\u0161ine nisem ujela, ampak sem nekaj knjig o njej \u017ee prebrala, zato je bilo la\u017eje,” razlo\u017ei. \u010cigonova je hotela izpostaviti, da se je Prennerjeva borila za ljudi, sploh tiste, odrinjene na obrobje. Bila je v OF-u, Slovence je re\u0161evala iz italijanskih zaporov in tabori\u0161\u010d, kar bi jo bilo skoraj stalo \u017eivljenja. Fascinirala jo je tudi njena zabavna plat, rada je plesala in pela, kot pravijo, kdor poje, zlo ne misli, doda umetnica. Jasno je, da je imela Prennerjeva zelo rada Slovenj Gradec, kot je dejala: “Ta kraj je za moje o\u010di najlep\u0161i na svetu.” \u010cigonova meni, da je<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n