Begunec bi \u017eelel imeti va\u0161e probleme. Tak napis v angle\u0161kem jeziku v Integracijski hi\u0161i Maribor zgovorno razkriva stisko ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove. In so po poti za lep\u0161im jutri in po bivanju v azilnem domu pristali v integracijski hi\u0161i. Sirci, Palestinci, Ira\u010dani, Eritrejci\u00a0… to je le nekaj dr\u017eavljanov iz Integracijske hi\u0161e Maribor, ki praznuje desetletnico. Sa\u0161o BizjakBegunec bi \u017eelel imeti va\u0161e probleme. Tak napis v angle\u0161kem jeziku v Integracijski hi\u0161i Maribor zgovorno razkriva stisko ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove.”> Sa\u0161o Bizjak Begunec bi \u017eelel imeti va\u0161e probleme. Tak napis v angle\u0161kem jeziku v Integracijski hi\u0161i Maribor zgovorno razkriva stisko ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove. Danes mineva deset let, kar sta tedanja mariborski \u017eupan Franc Kangler in minister za notranje zadeve Dragutin Mate v Makedonski ulici 33 odprla Integracijsko hi\u0161o, “enega na\u0161ih biserov”, kot je ob jubileju v Mariboru dejala Mojca \u0160pec Poto\u010dar, vr\u0161ilka dol\u017enosti direktorja junija letos ustanovljenega vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov. Ve\u010d kulturnega dialoga nadgrajuje \u017eivljenje “Priseljevanje in medkulturni dialog krepita vrednote v na\u0161em okolju,” je med drugim dejala \u0160pec Poto\u010darjeva in dodala, da ve\u010d kulturnega dialoga med pripadniki razli\u010dnih narodnosti nadgrajuje \u017eivljenje in bivanje. Direktorica je spomnila, da je ministrstvo za notranje zadeve leta 2006 kupilo dve eta\u017ei v stavbi v Makedonski, \u017ee leto kasneje je bila konec avgusta odprta Integracijska hi\u0161a Maribor. Sa\u0161o Bizjak”> Sa\u0161o Bizjak Poudarila je pomen dobrega sodelovanja s solastnikom te stavbe \u0160tefanom Cmre\u010dnjakom, ki je dejal, da se zgodba te integracijske hi\u0161e ni za\u010dela tedaj, ampak \u017ee leta 1991, ko so s te lokacije med drugim oskrbovali name\u0161\u010dence tedanje jugoslovanske vojne v voja\u0161nici Slave Klavore. “To je bil tedaj prvi begunski center v novonastali dr\u017eavi, skozenj je \u0161lo preko 5000 ljudi,” je o stavbi in njeni vlogi dejal Cmre\u010dnjak. Proces<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Begunec bi \u017eelel imeti va\u0161e probleme. Tak napis v angle\u0161kem jeziku v Integracijski hi\u0161i Maribor zgovorno razkriva stisko ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove. In so po poti za lep\u0161im jutri in po bivanju v azilnem domu pristali v integracijski hi\u0161i. Sirci, Palestinci, Ira\u010dani, Eritrejci\u00a0… to je le nekaj dr\u017eavljanov iz Integracijske hi\u0161e Maribor, ki praznuje desetletnico. Sa\u0161o BizjakBegunec bi \u017eelel imeti va\u0161e probleme. Tak napis v angle\u0161kem jeziku v Integracijski hi\u0161i Maribor zgovorno razkriva stisko ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove.”> Sa\u0161o Bizjak Begunec bi \u017eelel imeti va\u0161e probleme. Tak napis v angle\u0161kem jeziku v Integracijski hi\u0161i Maribor zgovorno razkriva stisko ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove. Danes mineva deset let, kar sta tedanja mariborski \u017eupan Franc Kangler in minister za notranje zadeve Dragutin Mate v Makedonski ulici 33 odprla Integracijsko hi\u0161o, “enega na\u0161ih biserov”, kot je ob jubileju v Mariboru dejala Mojca \u0160pec Poto\u010dar, vr\u0161ilka dol\u017enosti direktorja junija letos ustanovljenega vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov. Ve\u010d kulturnega dialoga nadgrajuje \u017eivljenje “Priseljevanje in medkulturni dialog krepita vrednote v na\u0161em okolju,” je med drugim dejala \u0160pec Poto\u010darjeva in dodala, da ve\u010d kulturnega dialoga med pripadniki razli\u010dnih narodnosti nadgrajuje \u017eivljenje in bivanje. Direktorica je spomnila, da je ministrstvo za notranje zadeve leta 2006 kupilo dve eta\u017ei v stavbi v Makedonski, \u017ee leto kasneje je bila konec avgusta odprta Integracijska hi\u0161a Maribor. Sa\u0161o Bizjak”> Sa\u0161o Bizjak Poudarila je pomen dobrega sodelovanja s solastnikom te stavbe \u0160tefanom Cmre\u010dnjakom, ki je dejal, da se zgodba te integracijske hi\u0161e ni za\u010dela tedaj, ampak \u017ee leta 1991, ko so s te lokacije med drugim oskrbovali name\u0161\u010dence tedanje jugoslovanske vojne v voja\u0161nici Slave Klavore. “To je bil tedaj prvi begunski center v novonastali dr\u017eavi, skozenj je \u0161lo preko 5000 ljudi,” je o stavbi in njeni vlogi dejal Cmre\u010dnjak. Proces<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n