Septembra policijske statistike s sicer razmeroma skromnimi \u0161tevilkami na podro\u010dju medvrstni\u0161kega nasilja posko\u010dijo. Lani so tako na policiji po besedah dr. Simona Slokana iz Sektorja splo\u0161ne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi v prvem mesecu po za\u010detku pouka zabele\u017eili vsaj 30 primerov medvrstni\u0161kega nasilja, med njimi tudi primere tako imenovanega fazaniranja, ki si ga novope\u010deni dijaki prvih letnikov niso \u017eeleli. Za nasilje gre, kadar si \u017ertev dejanja ne \u017eeli Pogosto kruti obredi, ob katerih se dijaki vi\u0161jih letnikov zna\u0161ajo nad novimi dijaki, se v zadnjih letih s \u0161ol selijo na ulice in trge. Tam jih bodo tudi letos policisti, \u010de jih bodo zaznali, ustrezno sankcionirali. “Treba pa je vedeti, da gre za prekr\u0161ek le takrat, kadar se tisti, nad katerim vrstniki izvajajo obrede, po\u010duti poni\u017ean in si tega ne \u017eeli,” opozarja Slokan. Dodaja, da to velja tudi za druge oblike nasilja. Med njimi na primer na\u0161teva \u017ealjenje preko spleta in dru\u017eabnih omre\u017eij, izklju\u010devanje iz vrstni\u0161ke skupine zaradi osebnostnih ali telesnih zna\u010dilnosti in podobno. “Vsi, ki imamo v \u017eivljenju otrok in mladih pomembno vlogo, moramo vsako obliko medvrstni\u0161kega nasilja ozna\u010diti za neprimerno in jo obsoditi na naj\u0161ir\u0161i mo\u017eni ravni,” zato opozarja. O pojavnosti medvrstni\u0161kega nasilja pri\u010dajo tudi klici otrok in mladostnikov na zaupni telefon TOM, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ta zaradi katerekoli vrste nasilja nad otroki in mladostniki vsak dan zazvoni vsaj trikrat. V povpre\u010dju en klic na dan opravi otrok ali mladostnik, ki je \u017ertev medvrstni\u0161kega nasilja, pravi vodja programa zaupnega telefona Zdenka \u0160valjek. Raziskava PISA iz leta 2015 je sicer pokazala, da Slovenija po pogostosti tovrstnega nasilja ne odstopa od povpre\u010dja dr\u017eav OECD, navaja dr. Mojca \u0160traus iz urada za razvoj izobra\u017eevanja pri ministrstvu za izobra\u017eevanje. “Vendar pa tak\u0161na raziskava ne pove tudi tega, da medvrstni\u0161ko nasilje vpliva na druga podro\u010dja otrokovega \u017eivljenj<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Septembra policijske statistike s sicer razmeroma skromnimi \u0161tevilkami na podro\u010dju medvrstni\u0161kega nasilja posko\u010dijo. Lani so tako na policiji po besedah dr. Simona Slokana iz Sektorja splo\u0161ne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi v prvem mesecu po za\u010detku pouka zabele\u017eili vsaj 30 primerov medvrstni\u0161kega nasilja, med njimi tudi primere tako imenovanega fazaniranja, ki si ga novope\u010deni dijaki prvih letnikov niso \u017eeleli. Za nasilje gre, kadar si \u017ertev dejanja ne \u017eeli Pogosto kruti obredi, ob katerih se dijaki vi\u0161jih letnikov zna\u0161ajo nad novimi dijaki, se v zadnjih letih s \u0161ol selijo na ulice in trge. Tam jih bodo tudi letos policisti, \u010de jih bodo zaznali, ustrezno sankcionirali. “Treba pa je vedeti, da gre za prekr\u0161ek le takrat, kadar se tisti, nad katerim vrstniki izvajajo obrede, po\u010duti poni\u017ean in si tega ne \u017eeli,” opozarja Slokan. Dodaja, da to velja tudi za druge oblike nasilja. Med njimi na primer na\u0161teva \u017ealjenje preko spleta in dru\u017eabnih omre\u017eij, izklju\u010devanje iz vrstni\u0161ke skupine zaradi osebnostnih ali telesnih zna\u010dilnosti in podobno. “Vsi, ki imamo v \u017eivljenju otrok in mladih pomembno vlogo, moramo vsako obliko medvrstni\u0161kega nasilja ozna\u010diti za neprimerno in jo obsoditi na naj\u0161ir\u0161i mo\u017eni ravni,” zato opozarja. O pojavnosti medvrstni\u0161kega nasilja pri\u010dajo tudi klici otrok in mladostnikov na zaupni telefon TOM, ki deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ta zaradi katerekoli vrste nasilja nad otroki in mladostniki vsak dan zazvoni vsaj trikrat. V povpre\u010dju en klic na dan opravi otrok ali mladostnik, ki je \u017ertev medvrstni\u0161kega nasilja, pravi vodja programa zaupnega telefona Zdenka \u0160valjek. Raziskava PISA iz leta 2015 je sicer pokazala, da Slovenija po pogostosti tovrstnega nasilja ne odstopa od povpre\u010dja dr\u017eav OECD, navaja dr. Mojca \u0160traus iz urada za razvoj izobra\u017eevanja pri ministrstvu za izobra\u017eevanje. “Vendar pa tak\u0161na raziskava ne pove tudi tega, da medvrstni\u0161ko nasilje vpliva na druga podro\u010dja otrokovega \u017eivljenj<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n